Obsesivno-kompulzivna motnja, ki mi veleva prebrati vse, od navodil za uporabo na žvečilnem gumiju do najmanjšega izveska, lahko v kombinaciji s psom, ki veleva na sprehodu prevohljati vse, pripelje do čudovitih odkritij. »Spoštovani! Pomagajte nam vzdrževati čisto parkirišče!« se je glasil napis z velikimi tiskanimi črkami na listu formata A4, vloženem v lično polivinilasto srajčko, prilepljen na grčasto deblo divjega kostanja ob dvorišču, posutem s peskom. Do tu nič pretresljivega, ljudje imajo pač različne konjičke, a neznani avtor je na koncu poskrbel za sijajen preobrat: podpisani so bili »Vaši avtomobili«.

Poosebitev je dokaj običajna pesniška figura, a menda se neznani umetnik še sam ni zavedal, kako učinkovita je v tem primeru. Resda obstajajo ljudje, ki so jim avtomobili zgolj prevozno sredstvo, toda veliki večini pomenijo mnogo mnogo več. Za malone živa bitja jih imajo, in potrkati na vest njihovih skrbnikov s prvoosebnim nagovorom je bilo genialno. Boste skrbeli za tole parkirišče in za našo dobrobit? Nas boste vsak konec tedna oprali in zloščili do visokega sijaja ter našo notranjost posesali? Nas boste, kadar se bo nebo zmračilo in grozilo s točo ali snežnim metežem, prišli pokrit z dekico in pomirit s pravljico, morda pa kar zaščitit z lastnim telesom?

Priznati moram, da sem na to uho gluha. Če mi je kdaj katero vozilo kaj dopovedovalo ali me rotilo, naj ga vendar že peljem k doktorju za avtomobile, sem ga preslišala ali pa zvišala glasnost na radiu. Ob očitkih, da je umazano in bi se ga spodobilo peljati v avtopralnico, sem se samo posmejala. Zavedam se, da sem v svoji okrutnosti osamljena. Kolikor vidim, ljudje okoli s svojimi štirikolesnimi ljubljenčki navezujejo prav prisrčne, včasih kar intimne stike. Vse bi jim dali, četudi njih same doma zebe ali jim hiša razpada. Da je le avto urejen in negovan na parkirišču pred domovanjem. Parkirišču? Če ga seveda ima ... Ne razumem te nedoslednosti: zakaj taistim ljudem, tako ponosnim na svoje avtomobile, vedno znova spodrsne, ko je treba zanje zagotoviti prostor. Ta je v mestu drag in prav bi bilo, da bi tudi za parkirne prostore za avtomobile plačevali pošteno ceno. Najprej štalca, pol pa kravca – meščan, ki ne bi imel zagotovljenega parkirnega prostora, ne bi mogel kupiti avta. S tem bi morda koga celo odvrnili od lastništva avta, kakšno parkirišče več pa bi prerasla trava. Kjer so parkirni prostori, ni parkov, in s tem vsi izgubljamo. Aja, za avtomobile gre ... Oboji, tudi tisti, ki se sklicujejo na dobrobit otrok, so zame enako bebavi, kajti pri obojih gre za nekaj povsem drugega, česar morda še sami ne doumejo.