Nizozemski ponudnik navigacijske opreme je leta 2010 predstavil genialen slogan: »Niste obtičali v prometu. Vi ste promet.« Fotografija reklamnega panoja s to vsebino še vedno kroži po družabnih omrežjih, a sporočilo oglaševalca, ki je nagovarjalo k pametnejšemu odločanju glede izbire poti, očitno ni doseglo ciljne javnosti.
Zastoji na cestah so zadnje čase spet redna tema novic. In prav presenetljivo je, kako malo novega je mogoče povedati o njih. Pravzaprav bi lahko že nekaj desetletij večino komentarjev zastojev povzeli nekako takole: zastoje imamo, ker ceste niso dovolj široke, z njihovo širitvijo pa zamujamo, ker so politiki nesposobni. Tvegal bom z malo drugačno tezo. Problem zastojev ni v preozkih cestah, ampak v pomanjkanju alternativ cestam. Ker ko bomo razširili avtoceste, bo preozka obvoznica. Ko bomo razširili obvoznico, bodo preozke mestne ceste. In ko bomo razširili slednje bodo spet preozke avtoceste. In tako znova in znova. Ne gre za špekulacijo, ampak za prakso, ki jo že tri četrt stoletja preizkušajo mnoga ameriška mesta. In uganili ste – zastojev še vedno niso odpravili. So pa precej uspešno odpravili vse alternative avtomobilskemu prometu. V nasprotju s tem so se zahodnoevropska mesta po nekaj ciklih širjenja cest večinoma odločila za drugačno pot. Razvijala so učinkovitejše alternative avtomobilu, predvsem javni promet in kolesarjenje. Zastoji na cestah so ostali, a ljudje imajo izbiro, kakovost življenja je višja, prometna varnost je bistveno boljša, boljše pa je tudi zdravje prebivalstva.
Priznam, da sam z zastoji nimam veliko težav. Tako kot večina odraslih Ljubljančanov imam na voljo kolo kot povsem uporabno alternativo avtomobilu za večino prevozov po mestu. Razumem pa, da vsi nimajo te izbire. In prav zaradi njih je še toliko bolj pomembno, da tisti, ki izbiro imamo, uporabimo svoje noge kadarkoli je to mogoče. Ne le za pot v službo, ampak tudi kadar gremo po nakupih, na rekreacijo ali pa kadar spremimo otroke v šolo ali vrtec. In kadar že uporabimo avto, na primer za izlet, tega ne naredimo v prometni konici in ne izbiramo najbolj prometnih poti.
Statistika pravi, da je polovica poti z avtom krajših od dveh kilometrov. Težko razumem, da nekdo za tako kratko razdaljo raje kot na kolo sede v avtomobil in potem stoji v zastoju. V Kennedyjevem duhu se zato ne sprašujmo, kdaj nam bo država naredila širše ceste, ampak se raje vprašajmo, kaj lahko mi naredimo, da ji tega ne bo treba.
