Julija je v Ljubljano nenadoma padla množica zelenih puščic. Na stotine električnih skirojev multinacionalke Bolt s sedežem v Estoniji je obudilo razburjenje, kakršno so električni skiroji povzročili že ob svojem pojavu pred nekaj leti. In kot je zadnje čase običajno, se mnenja polarizirajo okoli ekstremov. So okoljsko sprejemljiva alternativa osebnim avtomobilom ali nevarni uzurpatorji javnega prostora?
Glede vplivov na okolje je bilo v zadnjih letih izdelanih veliko študij. Precej prepričljivo se kaže, da so električni skiroji v sistemih souporabe, kot je Bolt, v življenjskem ciklu le malce manj škodljivi za planet kot običajni avtomobili. Res porabijo zelo malo energije za premikanje, a je zaradi kratke življenjske dobe veliko porabijo v fazi proizvodnje, precej porabe energije in s tem emisij pa povzroča tudi njihovo razvažanje po mestu. Glavna prednost električnih skirojev v mestnem prometu torej niso manjši skupni izpusti, ampak majhna poraba prostora v primerjavi z avtomobili. A paradoksalno je, da največ nasprotovanja električnim skirojem porajajo prav zaradi konfliktov, ki jih povzročajo v prostoru. Večina držav, tudi naša, je zato v preteklih letih regulirala njihovo uporabo. Električni skiroji si pri nas zdaj delijo javni prostor predvsem s kolesi in drugimi lahkimi motornimi vozili. Vožnja po pločnikih ni dovoljena, v območjih za pešce pa je dovoljena pod enakimi pogoji kot kolesarjem. Poseben problem je njihovo parkiranje v sistemih souporabe. Ljubljana je sicer z omejitvijo parkiranja na lokacije kolesarskih stojal do nedavna predstavljala primer dobre prakse. A količina vozil, s katerimi nas je zasul Bolt, je tudi to ureditev postavila na preizkušnjo. Zelene puščice ponekod zasedejo večino stojal za kolesa, čeprav so pred krajo zaščitene elektronsko in stojal zares ne potrebujejo.
Prostorsko učinkoviti električni skiroji so ob zgoščanju mesta lahko dobrodošla rešitev za Ljubljano, ki se ne more pohvaliti z visoko zmogljivim javnim prometom. Vendar so z večanjem njihovega števila postale bolj očitne tudi pomanjkljivosti kolesarske infrastrukture, ki jo souporabljajo. Zaradi pisane druščine različno hitrih vozil je postala pretesna in nevarnejša. Električni skiroji so v resnici za mesta koristni le, kadar nadomestijo avtomobile. Smiselno in pošteno bi zato bilo, da prostor zanje najdemo v delu javnega prostora, ki ga trenutno zasedajo avtomobili. Prostor za parkiranje električnih skirojev bi na primer lahko bil na parkirnih mestih za avtomobile namesto na pločnikih in trgih. Kolesarske steze, po katerih vozijo, bi lahko bile širše, pasovi za avte pa ožji. Več bi lahko bilo kolesarskih cest, kjer imajo kolesa in električni skiroji prednost pred avtomobili. Če bomo s tem omogočili tudi boljše pogoje za kolesarjenje, toliko bolje.
