Za projekt umestitve kinodvoran v podhod Ajdovščina se trenutno pripravlja izvedbena dokumentacija, ki je predpogoj za razpis za izbor izvajalca gradnje, izbor najugodnejšega ponudnika za izvedbo gradnje in za pričetek gradnje, so pojasnili na Mestni občini Ljubljana (MOL).
Gradbenega dovoljenja za projekt, ki bo predvidoma uresničen v letih 2025 in 2026, na MOL še niso pridobili. Trenutno načrtujejo, da bi gradnja trajala 12 mesecev, predhodno pa bodo potrebna še arheološka izkopavanja, ki bodo predvidoma trajala tri do štiri mesece. Ljubljanska občina je leta 2020 že podpisala pogodbo z arhitekti, izbranimi na natečaju. Vrednost pogodbe z birojema Arhitektura in Skupaj arhitekti je takrat znašala 313.000 evrov.
V letu 2020 je bila izvedba projekta ocenjena na 7,7 milijona evrov, vrednost projekta pred izvedbo javnega projektnega natečaja leta 2020 13 milijonov evrov, po podatkih iz zadnjega proračuna pa bo celotna izvedba stala 21,2 milijona evrov. Razlogi za takšno podražitev naj bi bili povišanje cen na vseh področjih dela.
V načrtu pet dvoran
Projekt minipleksa je zastavljen tako, da bi na ploščadi pri gostilni Figovec in Parku slovenske reformacije stal paviljon, ki bi predstavljal vstop v kino pod ploščadjo Ajdovščina. Arhitekti so tam predvideli veliko dvorano z 263 sedeži, srednje veliko dvorano s 116 sedeži ter tri manjše dvorane z 59, 71 in 77 sedeži.
Nove prostore v podhodu bo upravljal občinski javni zavod Kinodvor. »Mestni kino Kinodvor se ne bo preselil, pač pa razširil na novo lokacijo,« so pojasnili v Kinodvoru. »Programsko bo minipleks izhajal iz programa mestnega kina Kinodvor, kot je ta zasnovan zdaj. Novi prostori pa bodo omogočili tudi izvedbo številnih dodatnih programov, projektov in sodelovanj,« so še pojasnili.
Prostori, pomembni za umetnike
V podhodu Ajdovščina je danes nekaj gostinskih lokalov in trgovin. Poleg komercialnih vsebin so se v podhod zadnja leta začeli naseljevati umetniški programi. Med umetniki, ki bodo zaradi prenove primorani zapustiti svoj umetniški prostor, so tudi člani umetniškega kolektiva Cirkulacija 2.
MOL naj bi jih o selitvi iz prostorov obvestil ob začetku gradnje, a za zdaj obvestila niso prejeli. »MOL nam je prostore podelil za upravljanje naše produkcije. Omogočajo nam večji pretok obiskovalcev in umetnikov, zato smo v zadnjih letih sprožili eksponentno zanimanje za izvajanje zunanjih kulturnih projektov,« nam je pojasnila Tatiana Kocmur iz kolektiva Cirkulacija 2. Izguba prostorov v središču mesta bi zanje pomenila tudi izgubo unikatnega vozlišča žive umetnosti. »To bi bil udarec za kulturno raznolikost Ljubljane, saj bi otežilo delovanje interdisciplinarne postaje, ki že 16 let intenzivno prispeva h kakovostni vsebini,« je še dejala Tatiana Kocmur.
Svoje umetniške prostore ima v podhodu tudi kolektiv Hupa Brajdič, kjer se odvijajo raznolike umetniške prakse. »V podhodu se izvajajo performansi, gledališke predstave, improvizacijski gledališki in glasbeni večeri, koncerti, razstave, intermedijske in vizualne instalacije ter umetniške in izobraževalne delavnice,« je pojasnila Alja Bulič iz kolektiva Hupa Brajdič. Z izgubo prostorov bi tudi po njihovem mnenju neodvisna umetniška scena izgubila že tako redke prostore za ustvarjanje.
