Mestna knjižnica Ljubljana (MKL) je leta 2016 za izterjavo neporavnanih dolgov angažirala zunanjega izvajalca. Kot smo takrat poročali, so se za ta korak odločili zaradi velikega števila dolžnikov, ki so knjižnici takrat dolgovali skoraj pol milijona evrov. Od 82.000 članov knjižnice jih je kar tretjina imela neporavnane dolgove zaradi zamudnin in nevrnjenega gradiva. Za izterjavo so takrat angažirali podjetje Creditexpress, od lanskega leta pa neporavnane dolgove terja podjetje Izterjava. V osmih letih od uvedbe zunanjega izvajalca sta se dolg in število dolžnikov korenito zmanjšala. Lani je bilo skupaj 3061 zamudnin, od tega jih je 1533 prešlo na zunanjega izterjevalca, so sporočili iz MKL. Člani so večino teh dolgov poravnali že v zunajsodni izterjavi, 141 pa je bilo sodnih izterjav, so še dodali. Na zadnji dan junija je imelo po podatkih MKL neporavnane dolgove 1422 članov v skupni višini 9528,20 evra. Prav tako se je od leta 2016 zmanjšalo število članov knjižnice. Po podatkih MKL je imela knjižnica na zadnji dan lanskega leta 76.368 članov.
Pred izterjavo opozorilo
Zamudnina je sankcija, ki jo član knjižnice plača za vsak delovni dan, ko je prekoračil rok za izposojo gradiva. Računa se za posamezno enoto gradiva, in sicer 40 centov na dan. Če član ne vrne gradiva, mu vsak osmi dan po pretečenem roku pošljejo obvestilo o nevrnjenem gradivu. Članu se zaračuna tudi strošek obvestila, ki se prišteje dolgu. Dolžnik ima 24 dni časa, da vrne gradivo. Po pretečenem roku postopek zunajsodne poravnave prevzame zunanji izvajalec. Simona Eisenhut, vodja pisarne pri podjetju Izterjava, je razložila, da pri njihovem sodelovanju z MKL ne gre za klasičen postopek izterjave, saj dolžnika najprej obvestijo o dolgu oziroma ga večkrat pozovejo, naj gradivo vrne. Dolžnike obveščajo tako pisno kot po telefonu. Izpostavlja, da postopek sodne izterjave začnejo šele po večkratnem pisnem in ustnem obveščanju. Iz MKL so pojasnili, da zunanji izvajalec pošlje prvo pismo na dan, ko prevzame dolg. Po enem mesecu pošlje dolžniku »odvetniško« pismo. Če se ta nanj ne odzove še po enem mesecu, gre lahko zunanji izvajalec v postopek zunajsodne izterjave. Iz MKL so še dodali, da je član lahko opravičen plačila dolga, če ima za to utemeljen in dokazljiv razlog. Kot primer so navedli naravno nesrečo ali hospitalizacijo. V tem primeru je član oproščen zamudnine, še vedno pa mora plačati obvestila oziroma druge stroške, ki so nastali zaradi dolga.
Izterjevalec dobi odstotek
Zunanji izvajalec dobi provizijo glede na uspešnost izterjave, nam je pojasnila Polona Pajk, pomočnica direktorice MKL za pravne in splošne zadeve. Izvajalec dobi odstotek od uspešne izterjave ali določeno vsoto za vrnjeno gradivo. Izvajalec je izbran za določen čas, izberejo pa ga na podlagi najugodnejše ponudbe višine provizije. Trenutni izterjevalec dobi sedem odstotkov od izterjanega zneska. Za enoto vrnjenega gradiva pa prejme dva evra na enoto, ki jo izterja od člana. Prvi izvajalec je sicer prejel večji odstotek – za izterjan dolg, ki je bil starejši od enega leta, je prejel 14 odstotkov, za dolgove, starejše od pet let, pa do 20 odstotkov. Za kos vrnjenega gradiva je prejel en evro. »Poudarili bi, da zunanji izvajalec za svoje storitve ne zaračuna ničesar članu knjižnice, ki je v zunajsodni ali sodni izterjavi, ampak je edino plačilo, ki ga dobi, omenjena provizija,« je še opozorila Pajkova.
