V kranjski območni službi Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) ne skrivajo, da na Gorenjskem kadre iščejo tako v večjih gostilnah oziroma gostinskih obratih, kjer največ povprašujejo po kuharjih, natakarjih in kuhinjskih pomočnikih, kot v manjših barih, ki imajo stalne potrebe po natakarjih. Poudarili so, da so kakovostno usposobljeni natakarji in kuharji v današnjem času zelo redki, saj se za tovrstni poklic ne odloča veliko mladih, tisti, ki pa se, jih ni med brezposelnimi, saj imajo zaposlitev. Na podlagi ponudbe in povpraševanja na trgu dela ocenjujejo, da ima le redkokateri gostinski obrat v Kranju dovolj kadra za nemoteno opravljanje svoje dejavnosti. Te izvajajo z obstoječimi kadri, gre predvsem za priučene delavce z izkušnjami, ki posledično med sezono delajo več oziroma dlje časa.

Po besedah direktorja kranjske območne službe ZRSZ Uroša Kopavnika je bilo pomanjkanje delavcev v gostinstvu prisotno že pred epidemijo, saj tudi takrat delodajalcem ni uspelo pokriti vseh potreb. »Problematika zaposlovanja v gostinstvu se je po epidemiji še poglobila, predvsem ker so med zaprtjem lokalov delavci pričeli odhajati v druge poklice oziroma dejavnosti. Veliko gostinskih obratov je ostalo brez prejšnjih delavcev in posledično se je marsikateri obrat zaprl,« je povedal Kopavnik in dodal, da je bilo konec junija na območju kranjske občine aktualnih približno 20 prostih delovnih mest v gostinstvu, na Gorenjskem pa 62 prostih delovnih mest. »Pri tem je treba upoštevati, da delodajalci kadre iščejo tudi na drugih zaposlitvenih portalih, prek družbenih omrežij ter na druge načine. Zato je realno število potreb težko zajeti. Ocenjujemo pa lahko, da je bilo pred epidemijo pol manj potreb kot po epidemiji,« meni sogovornik. Ključne razloge za pomanjkanje zanimanja za gostinske poklice vidi tudi v neugodnih delovnih razmerah. »To pomeni predvsem neugoden delovni čas (vikendi, prazniki, pozno zvečer), splošno pomanjkanje kadra za zaposlitev na vseh področjih po vsej Evropi (število brezposelnih na Gorenjskem je bilo konec junija 2664) in veliko ponudbe prostih delovnih mest v drugih panogah, ki so bolj privlačne za delavce,« je dodal Uroš Kopavnik.

Po težkem obdobju uspešna prenova poslovanja

S pomanjkanjem izobraženih gostinskih delavcev se soočajo tudi v kranjski gostilni Rekar z več kot šestdesetletno družinsko tradicijo. »Spomini na težko obdobje med pandemijo še niso zbledeli. Da smo preživeli in naše podjetje ni potonilo, smo se morali prilagoditi novim razmeram in optimizirati poslovanje. Šest zaposlenih od dvanajstih smo morali odpustiti in jim izplačati odpravnine. Pred tem sem, da sem imel mirnejšo vest, prodal svoj avtomobil in s tem najprej sebi zmanjšal življenjski standard. Bilo je hudo, soočali smo se s hudimi psihičnimi obremenitvami, država nam ni pomagala, zato sem bil iskreno hvaležen, da so zaposleni, ki so ostali v podjetju, pristali na zmanjšanje plač za določeno obdobje,« se spominja gospodar gostilne Nejc Rekar. Kot predstavnik tretje generacije je njeno upravljanje prevzel pred petimi leti, tik pred obdobjem koronavirusa. Že pred epidemijo je zagnal domačo pekarno, v katero so vložili ogromno finančnih sredstev. Pečejo različne vrste kruha in bombetke, poleg tega pa zadnja leta uspešno sodelujejo z velikim trgovskim podjetjem in nekaterimi gostinci, za katere pripravljajo različne sadne in čokoladne pite ter slane pite.

»Danes imamo v podjetju šest zaposlenih. Poslovanje smo preuredili tudi tako, da smo skrajšali delovni čas in je naša gostilna odprta le od četrtka do nedelje, medtem ko ob napovedanih skupinah goste postrežemo tudi ob drugih dnevih. Po obdobju pandemije smo se začeli ukvarjati s keteringom, uspešno pa se povezujemo tudi z lokalnimi gostinci in Turizmom Kranj, v okviru katerega sodelujemo na gurmanskem doživetju Kranjska dolga miza in kulinaričnem festivalu Okusi kranjskih miz,« pojasni Rekar. Tega, da je dobrega kuharja in natakarja čedalje težje najti, mu ni težko priznati. »Danes oni postavljajo pravila. Veliko jim pomenijo prosti vikendi, zato moram biti kot šef zelo fleksibilen in narediti vse, kar je v moji moči, da se zaposleni počutijo kot del ekipe in so zadovoljni. Na prvem mestu njihovih zahtev so namreč tako dobra plača kot korektni odnosi v kolektivu,« je jasen Nejc Rekar. Pravi, da vsaka še tako zoprna sprememba vselej prinese tudi kaj dobrega: »Zaradi spremenjenih navad ljudi, ki se namesto na zabavah v lokalih ob večerih danes raje zadržujejo v zavetju doma ali ožjem krogu prijateljev, imamo zdaj tudi gostinci več prostega časa in energije, saj prej zaključimo delo in nismo tako utrujeni.«