»Ker je pritlikavi počasni lori v naravi ogrožena vrsta, njihovo število pa iz dneva v dan pada, predvsem zaradi krčenja njihovega življenjskega prostora in lova, tudi za namene kitajske medicine, je vzreja te živalske vrste v umetnem okolju ključna za preživetje vrste. Naša Tropska hiša je tako postala 14. institucija, ki vzreja pritlikavega počasnega lorija v Evropi, v sklopu evropskega vzrejnega programa, koordiniranega programa za preživetje ogroženih vrst živali,« je povedal direktor Tropske hiše Simon Cirkulan. Lori, ki so ga poimenovali Chi, kar pomeni volja in duh, se je na novi dom zelo dobro privadil. »Uredili smo mu prostorno ogrado s številnimi plezali in skrivališči,
ki mora biti ustrezno ogreta, prav tako mu zagotavljamo ustrezno vlažnost. Oskrbniki loriju vsak dan pripravijo obrok žuželk in občasno ostalih manjših živali, na jedilniku pa ne smeta manjkati tudi sadje
ter plodovna zelenjava. Pomemben dodatek prehrani so še drevesni sokovi, na primer smole dreves,« je dejal Cirkulan.

Edini primat, ki proizvaja strup

Pritlikavi počasni lori je nočna žival, zato ga v Tropski hiši čez dan redko opazimo. Zbudi se zvečer in se odpravi na sprehod. »Najpogosteje ga opazujemo v posebnih programih Tropske hiše ponoči. Gre za voden program in delavnico, kjer spoznamo življenje nočnih živali, na primer moholijevih galagov, pritlikavih polhov, voščenih reg, pritlikavega počasnega lorija in mnogih drugih. Nekatere živali, kot so mali madagaskarski tenrek, kraljevi piton in afriška železna kačica, pa lahko obiskovalci spoznajo tudi pobližje in jih celo pobožajo,« še pravi Cirkulan. Kot dodaja, Tropska hiša sodeluje tudi pri projektih varovanja lorijev v naravi. V sodelovanju s Centrom za reševanje ogroženih primatov iz Vietnama so pomagali pri financiranju in postavitvi poldivje ograde za lorije, zasežene na črnem trgu. Center namreč zasežene primate, med njimi tudi pritlikave počasne lorije in bengalske lorije, rehabilitira in postopoma navaja na naravno okolje. Loriji se v poldivji ogradi ponovno naučijo najti hrano v naravnih razmerah in urijo svoje plezalne veščine. Iz centra so v lanskem letu po uspešni rehabilitaciji v naravo naselili 15 lorijev.

Pritlikavi počasni lori je sicer vrsta primata in znanstveniki ga umeščajo v skupino strepsirinov oziroma skupino polopic ter skupino počasnih lorijev z osmimi vrstami. Glavni značilnosti polopic sta smrček in glavnikasti sekalci v ustih. »V naravi pritlikavi počasni lori poseljuje območja Vietnama, Laosa, Kambodže in Kitajske, vzhodno od reke Mekong. Vrsto najdemo v različnih gozdnih habitatih, vključno s tropskimi suhimi gozdovi, polzimzelenimi in zimzelenimi gozdovi. Je nočna žival z manjšim teritorijem. S počasnimi gibi se premika po vejah dreves in išče hrano. Za razliko od drugih primatov ne skače. Običajno je lori samotar, predvsem odrasli samci ter samice z enim ali dvema mladičema pa se združujejo v družinske skupnosti. Posamezni osebki zrastejo od 19 do 23 centimetrov. Rep je zelo kratek in neopazen. V povprečju tehtajo le okrog 450 gramov,« so še povedali v Tropski hiši. Pa tudi, da so loriji edini primati, ki proizvajajo strup. Na notranji strani komolcev ima lori strupno žlezo, ki jo poliže in se nato brani z ugrizom.