Ena od perečih problematik, s katerimi se že leta sooča Ljubljana, je pomanjkanje neprofitnih najemnih oziroma cenovno dostopnih stanovanj. Čeprav reševanje te problematike terja širše programe in tudi vključevanje države, smo med kandidati preverili razpoloženje do dveh vprašanj, povezanih z zagotavljanjem dostopnih stanovanj.
O zemljiščih za stanovanjsko gradnjo
Vprašali smo jih, ali bi občina morala kupovati več zazidljivih zemljišč za gradnjo neprofitnih stanovanj. To vprašanje so kandidati izkoristili tudi za kratko strnitev svojih programov na stanovanjskem področju. Čeprav opozarja, da prestolnica potrebuje dodatnih 3000 mestnih stanovanj, Zoran Janković edini meni, da ima mestna občina Ljubljana (MOL) dovolj zazidljivih zemljišč. Dodal pa je, da od države pričakuje ureditev sistemskega vira financiranja stanovanjske gradnje po dunajskem vzoru. Vsi drugi kandidati so pokazali več posluha za pridobivanje zemljišč za neprofitno gradnjo. Tina Bregant je izpostavila, da bi izvedla popis vseh praznih občinskih in državnih stanovanj, ki bi jih nato vključili v fond neprofitnih stanovanj. Med drugim se zavzema tudi za zadružno gradnjo hiš in stanovanj ter gradnjo študentskih kampusov.
Po mnenju Mojce Sojar bi morala občina zemljišča pridobivati v dogovoru z državo in jih tudi primerno plačati. Izpostavila je, da je gradnjo stanovanj treba smiselno umeščati v mesto in jih ne graditi v bližini degradiranih območij oziroma industrijskih con. Jasminka Dedić pa potencial vidi v gradnji neprofitnih stanovanj zlasti na degradiranih območij, ki bi jih tako ponovno revitalizirali. Ena od takšnih lokacij je po njenem mnenju remiza Ljubljanskega potniškega prometa, ki bi jo kot županja preselila na obrobje mesta.
Nataša Sukič kot aktivno zemljiško politiko vidi tako odkup primernih zemljišč kot uporabo degradiranih zemljišč. Pomembno se ji tudi zdi, da občina preneha prodajati primerna zemljišča zasebnim vlagateljem, ki gradijo draga, luksuzna stanovanja za elite. Tudi Tomaž Ogrin nasprotuje prodaji javnih površin zasebnemu kapitalu, ki gradi draga stanovanja. Priznava, da je občina zgradila že več neprofitnih stanovanj, zato bi kot župan to politiko nadaljeval in se bolj povezal z republiškim stanovanjskim skladom.
Jasmin Feratović nakup dodatnih zemljišč utemeljuje s tem, da bi občina morala storiti vse, kar je v njeni moči, da poveča ponudbo stanovanj na trgu, predvsem naj bi to storila z gradnjo javnih neprofitnih najemnih stanovanj. Igor Horvat zagovarja nakup več zemljišč in obljublja, da se bo kot župan bolj sistematično posvetil tej problematiki. Aleš Primc si bo prizadeval za to, da bodo najemniki neprofitnih najemnih stanovanj, če bodo želeli, stanovanja lahko odkupili. Pri nakupu pa bi jim sklad plačane najemnine vštel v kupnino.
Zanimalo nas je tudi, ali bi kandidati gradnji neprofitnih najemnih stanovanj namenili fiksen delež proračuna. Tu so bila mnenja bolj deljena. Sojarjeva, Janković, Primc in Horvat tega ne bi storili. Sojarjeva je pojasnila, da »tako planiranje proračuna ni smiselno, še posebej ne v obdobju inflacije in rastočih cen«. Financiranje bi načrtovala skladno s projektno dokumentacijo in terminskimi načrti gradnje. »Namenjanje dodatnih sredstev 'na zalogo' je nespametno in lahko zavira izvedbo drugih pomembnih projektov,« je svoje mnenje utemeljil Janković. Podobno zagotavlja Primc: »Finančna sredstva je treba prilagajati pripravljenim projektom in investicijskim ciklom.« »Za gradnjo neprofitnih stanovanj bi namenil več sredstev, vendar jih ne bi fiksiral v proračunu,« je dejal Horvat.
Ogrin, Sukićeva, Feratović, Dedićeva in Bregantova bi stanovanjski gradnji namenili fiksen delež proračuna. »Sredstva za javni stanovanjski sklad bi povečali na pet odstotkov celotnega proračuna MOL, kar bi glede na trenutno situacijo pomenilo okoli 20 milijonov evrov,« je napovedala Sukičeva. Feratović je prepričan, da bi bilo treba »sredstva za gradnjo javnih neprofitnih stanovanj vsaj podeseteriti«. Ogrin bi zagotovil minimalni delež v proračunu, »ki pa bi lahko bil tudi večji«, je poudaril.
Bregantova sicer poudarja, da bi najprej izvedla »popis vseh praznih stanovanj, ki so v občinski ali državni lasti, da se bomo lahko utemeljeno odločali o gradnji«. Poleg zagotovitve fiksnega deleža v proračunu Dedićeva med drugim meni, da bi morala »občina spodbujati tudi pridobivanje sredstev za gradnjo najemnih stanovanj v lasti stanovanjskih zadrug«.
Složni glede sofinanciranja počitniškega varstva otrok
Že več let starši ljubljanskih otrok do petega razreda osnovne šole praktično razgrabijo mesta v programih počitniškega varstva, ki jih sofinancira mestna občina. Za nesubvencionirane počitniške programe morajo namreč odšteti tudi po sto in več evrov na teden, za subvencionirana varstva pa plačajo le nekaj evrov na dan ali pa so celo brezplačna, toda število mest je omejeno. Ker staršem predvsem poleti subvencionirana varstva pridejo še kako prav, nas je zanimalo, ali bi se kandidati zavezali povečanju sredstev za takšne programe. Vseh devet kandidatov je bilo složnih, saj so vsi naklonjeni povečanju sredstev za subvencioniranje počitniškega varstva.
Večina naklonjena
avtonomnim conam
Preverili smo tudi, kakšen odnos imajo kandidati do avtonomnih con, to je območij, ki so neodvisna od državnih ali mestnih institucij ter interesov kapitala in v katerih udeleženci ustvarjajo skupnost, ki naj bi bila vključujoča in dostopna vsem. Sojarjeva in Primc se ne strinjata z zasedanjem zasebne, občinske oziroma državne lastnine. Janković je dejal, da cone podpira pod določenimi pogoji, a ni navedel, pod katerimi. Bregantova, Ogrin, Feratović in Sukičeva takšne cone podpirajo denimo zaradi alternativne kulture, kritične misli, solidarnosti in ustvarjanja skupnosti. Dedićeva pa je celo napovedala, da bi upravljanje prenovljenega Centra Rog predala v skupnostno upravljanje občanov. Horvat ni dodatno obrazložil svoje podpore avtonomnim conam.
