Ena od tem, ki je na včerajšnji seji mestnega sveta sprožila razgreto debato, je bil predlog o povišanju cen vrtcev. Večina v mestnem svetu, ki jo sestavljata Lista Zorana Jankovića in Gibanje Svoboda, je kljub nasprotovanju opozicije izglasovala, da se cene programov v javnih vrtcih povišajo za 27 odstotkov.
Položnice, ki jih plačujejo starši, se bodo v povprečju povišale za 15 odstotkov, saj bo razliko pokrila občina. Za primerjavo, za otroke v prvem starostnem obdobju bodo starši, ki so v drugem dohodkovnem razredu, po novem plačevali 51 evrov namesto dosedanjih 44 evrov. Starši iz najvišjega devetega dohodkovnega razreda pa bodo ob navedenem povišanju cen namesto dosedanjih 366 evrov plačevali 420 evrov za otroka v prvem starostnem obdobju.
Zadnja podražitev vrtcev leta 2019
Vodja oddelka za predšolsko vzgojo in izobraževanje Marija Fabčič je pojasnila, da so cene vrtcev zadnjič povišali leta 2019, a da je v vmesnem času višje stroške v celoti pokrila občina. Vzrokov za povišanje cen programov vrtcev je več, pravi Fabčičeva. Minimalna plača se je povečala z 886 na 1203 evre, izhodiščne plače v plačni lestvici so se povišale za 4,5 odstotka, država je z letom 2020 ponovno sprostila izplačevanje redne delovne uspešnosti, plače zaposlenih so se povišale zaradi rednega napredovanja, povišal se je regres za redni letni dopust in regres za prehrano, spremenil pa se je tudi način izplačevanja stroškov prevozov na delo. Občina je izračunala, da je od septembra 2019 do konca letošnjega julija inflacija znašala 20 odstotkov, hkrati so naraščali stroški, ki so vključeni v cene programov.
K povišanju stroškov vrtcev je prispeval tudi dogovor vlade Roberta Goloba s sindikati, na račun katerega so pomočnice vzgojiteljic napredovale za tri plačne razrede, pri čemer pa v pogajanja niso bile vključene občine, ki plačujejo plače zaposlenim v vrtcih. Ravno zaradi tega je ljubljanska mestna uprava pričakovala, da bo vlada uslišala njihov poziv in pokrila vsaj del dodatnih stroškov, ki so nastali zaradi dogovora s sindikati. Čeprav je županova lista v koaliciji z Gibanjem Svoboda, ki je vodilna stranka v vladi, pa politične vezi očitno niso pomagale prepričati vlade, da bi prevzela del stroškov.
Čeprav je mestna opozicija različnih političnih barv, se je praktično zedinila proti povišanju cen vrtcev za starše. Petra Blajhribar Kubo (Levica) je dejala, naj višje stroške vrtcev v celoti pokrije Mestna občina Ljubljana z denarjem iz proračuna, notranjih rezerv ali s prerazporeditvijo prioritet. »Povišanje cen vrtcev posledično pomeni dodaten pritisk na inflacijo, hkrati pa bo dvig cene vrtcev veliko družinam izničil učinek nedavnega povišanja minimalne plače. Predlagamo, da Mestna občina Ljubljana na Vlado Republike Slovenije ponovno naslovi poziv k sistemskim spremembam ter da se iz državnega proračuna krijejo stroški povišanja plač zaposlenih v vrtcih in stroški dviga minimalne plače,« je še predlagala Blajhribar-Kubova.
Jasminka Dedić (Vesna – Zelena stranka) je izpostavila, da občinski predlog za povišanje cen vrtcev ne upošteva dodatno razpoložljivih sredstev ministrstva za vzgojo in izobraževanje. Zato je predlagala, naj občina najprej preveri, koliko denarja iz tega naslova bi lahko dobila, in naj mestni svet šele nato odloči o morebitnem povišanju cen vrtcev za starše.
30 enot ne izpolnjuje normativa glede notranjih igralnih površin
Večina v mestnem svetu je včeraj podprla tudi sklep, da smejo notranje igralne površine v javnih vrtcih meriti najmanj dva kvadratna metra na otroka oziroma manj, kot je predpisan minimalni standard (tri kvadratne metre na otroka). Sklep bo veljal za vseh 23 javnih vrtcev v prihodnjih petih letih. Fabčičeva je pojasnila, da če mestni svet ne bi odobril tega sklepa, bi občina morala zmanjšati število vpisnih mest za 1000 do 1100 otrok. To bi pomenilo, da bi na čakalnem seznamu za vstop v vrtce ponovno pristalo tudi veliko otrok iz Ljubljane, ki izpolnjujejo vse pogoje za vpis.
Po podatkih občine normativ vsaj tri kvadratne metre notranjih igralnih površin sicer že dosega oziroma celo presega kar 79 od 109 enot ljubljanskih vrtcev. Problem imajo predvsem v starejših vrtčevskih enotah, kjer bi morali zgraditi prizidke ali nadzidave, ki pa bi posegle v zunanje površine vrtcev in terjale velike investicije. Dedićeva ni razumela, zakaj mestni svet sklep o znižanju normativa torej sprejema za vse javne vrtce. »Pričakovali bi, da se prostorska situacija vsako šolsko leto preveri in sklep sprejme le za tiste oddelke oziroma enote, kjer se dejansko soočajo s pomanjkanjem prostih kapacitet,« so predlagali v Levici. Ksenija Sever (SDS) in Jasmin Feratović (Pirati) pa sta opozorila, da lahko manjše igralne površine prispevajo k širjenje okužb med otroki. x
