Lani je družba Voka Snaga za odvoz in sežig gorljivih odpadkov, ki nastanejo pri predelavi mešanih komunalnih odpadkov v centru na Barju, zunanjim izvajalcem plačala skoraj 10,5 milijona evrov, dodatne tri milijone pa je stala oddaja digestata (sušenega blata). V podjetju pravijo, da je nemogoče napovedovati, kakšne bodo cene prevzema v prihodnjih letih, a da lahko glede na pomanjkanje kapacitet za termično obdelavo v Sloveniji »pričakujemo povečanje stroškov prevzema gorljivih frakcij«.
Temu v prid govorijo tudi podatki o nedavno sklenjenih pogodbah za prevzem gorljivih odpadkov, kjer vse pomembnejšo vlogo dobiva podjetje Surovina, ki ga je konec leta 2018 od Gorenja kupil trgovec z bananami in nepremičninski mogotec Izet Rastoder. Voka Snaga je letos s podjetjem podpisala enoletni okvirni sporazum za oddajo dobrih 61.000 ton nižjekalorične lahke frakcije po ceni 125 evrov za tono brez DDV, kar bi lahko skupaj pomenilo skoraj 7,8 milijona evrov.
Prihodki Surovine eksplodirali
Poleg tega imajo v Voki Snagi s Surovino že od prej sklenjen sporazum o prevzemu višjekalorične lahke frakcije (kakovostnejše gorivo) po ceni 95 evrov za tono brez DDV, kar je 10 evrov na tono več, kot za prevzem te frakcije plačujejo Salonitu Anhovo. V Voki Snagi pravijo, da za nobenega od ponudnikov ne vedo, kam v sežig vozi odpadke, ker to ni podatek, ki bi ga zahtevali v razpisni dokumentaciji. Je pa vsaj za Salonit Anhovo jasno, da »ljubljanske« odpadke sežgejo v svoji cementarni.
Tako kot rastejo izdatki, ki jih ima Voka Snaga z oddajo gorljivih odpadkov in digestata, tako družbam, ki prevzemajo odpadke, rastejo prihodki. Samo Surovina je recimo od leta 2017 do 2021 (podatki za lani še niso objavljeni) prihodke skoraj podvojila na slabih 133 milijonov evrov in pri tem ustvarila več kot 10 milijonov evrov dobička, kar je za podjetje te velikosti zelo dober rezultat. Po podatkih erarja je podjetje od Snage in VO-KA, ki sta se kasneje združila, od leta 2017 prejelo več kot 20 milijonov evrov, a se bo ta znesek glede na sklenjene sporazume še konkretno povečal.
Glede na stroške, ki jih ima Voka Snaga z oddajo gorljivih odpadkov in digestata, ne preseneča, zakaj je že z ekonomskega vidika zainteresiranost za gradnjo sežigalnice odpadkov in sežigalnice blata velika. Po zelo grobih ocenah sta investiciji vredni okoli 175 milijonov evrov, kar je ogromno, a še vedno precej manj, kot bi Voka Snaga, preračunano na lanske stroške, plačala samo za oddajo digestata in gorljivih odpadkov v 15 letih.
Lokacija sežigalnice
odpadkov še ni dokončna
Tako projekt sežigalnice odpadkov kot projekt sežigalnice blata sta aktualna projekta, a bo predvsem zaradi presoje okoljskih vidikov do njune realizacije minilo še kar nekaj let. V strateškem načrtu Voke Snage je predvideno, da bi občinski podrobni prostorski načrt za sežigalnico sprejeli leta 2024, kar pomeni, da bo takrat znana tudi njena točna lokacija. Doslej sta bili v igri lokacija ob obstoječi termoelektrarni-toplarni v Mostah in druga blizu Sparovega logističnega centra ob Letališki cesti, a je lani jeseni prišlo do preobrata, saj se je tehtnica prevesila v prid tretje, in sicer ob regijskem centru za ravnanje z odpadki na Barju. Prednost te lokacije je neposredna bližina objektov za predelavo odpadkov in s tem goriva, zaradi česar naj ne bi bilo potrebe po njihovem prevozu do TE-TOL oziroma Letališke ceste. Pomanjkljivost lokacije so zaradi barjanskih tal slabši pogoji za gradnjo, potreben pa bi bil tudi večji vložek v energetsko infrastrukturo. Po strateškem načrtu Voke Snage naj bi sežigalnico odpadkov dokončali do leta 2027.
Glede lokacije za termično obdelavo blata dilem ni, saj je objekt predviden pri centralni čistilni napravi v Zalogu. Tudi za ta projekt velja konsenz, da ga Slovenija potrebuje, država pa je v skladu za podnebne spremembe za projekte termične obdelave blata čistilnih naprav predvidela sedem milijonov evrov, pri čemer so na ljubljanski občini v proračunih predvideli, da bodo počrpali kar pet od teh sedmih milijonov evrov. Skupaj je projekt sežigalnice blata ocenjen na dobrih 75 milijonov evrov, iz dinamike njegovega financiranja pa je razvidno, da naj bi si želeli projekt na občini zaključiti do konca leta 2029.
