Pred ljubljanskim Horizontom smo ujeli šestnajstletnega Domna, ki ga avgusta čaka še popravni izpit iz matematike. »Fiziko sem popravil v prvem roku, matematiko sem si pustil za avgust. Ocenil sem, da bom potreboval več časa, da se naučim vso potrebno vsebino,« je povedal srednješolec in dodal, da so bile letošnje počitnice bolj klavrne. »Za teden dni sem šel vseeno na morje, od konca julija pa skušam vsak dan dve uri posvetiti učenju. Enkrat na teden hodim tudi na inštrukcije,« pove mladenič, ki verjame, da mu bo s pomočjo študenta matematike uspelo šolo nadaljevati v drugem letniku.

Povečano povpraševanje po inštruktorjih

Kljub živahnosti pred stavbo Horizonta v Zeleni jami pa Petra Jereb Lovšin odgovarja, da inštruktorji trenutno še niso polno zasedeni. »Učenci in dijaki se običajno začnejo na popravne izpite pripravljati nekje 14 dni pred samim izpitom. Letos se popravni izpiti na večini srednjih šol in gimnazij začnejo v ponedeljek, 19. avgusta, na osnovni šoli še teden kasneje. Na podlagi izkušenj iz preteklih let v tem tednu pričakujemo povečano povpraševanje, prihodnji teden pa bodo naše zmogljivosti po vsej verjetnosti bolj kot ne polne,« je povedala sogovornica in dodala, da jih v času šolskih počitnic seveda obiskujejo predvsem učenci in dijaki, ki se pripravljajo na opravljanje popravnih izpitov, pa tudi dijaki 4. letnikov, ki niso bili uspešni na spomladanski maturi. »Delež po letnikih ter med dijaki gimnazij in dijaki poklicnih šol je precej enakomerno razdeljen. Tako osnovnošolci kot dijaki imajo največ težav pri matematiki in fiziki. Tudi med samim šolskim letom je največ povpraševanja po pomoči pri teh dveh predmetih. Tudi zato Jereb-Lovšinova dijakom in staršem svetuje, da poiščejo pomoč, ko ugotovijo, da se jim je pri določenem predmetu zataknilo in sami ne bodo zmogli rešiti težave brez ponovne ali dodatne razlage. »Vsekakor naj ne čakajo na prve negativne ocene, ker je včasih že samo kakšna ura pomoči dovolj, da snov razumejo in se v nadaljevanju lahko učijo popolnoma samostojno,« še svetuje.

Pomembna je celostna obravnava

Popravni izpiti pa ne pomenijo samo krajših počitnic, ampak tudi občutek neuspeha in stisko. Da bi slednje preprečili, v Hiši učenosti Log-um, zavodu za učno pomoč in spodbujanje ustvarjalnosti, vsakega otroka in mladostnika obravnavajo celostno. »Po več kot dvajsetletnem delovanju lahko povem, da se tako kot svet spreminjajo tudi otroci, starši. V teh letih smo se specializirali tudi za učno pomoč športnikom, ki potrebujejo nadomestni pouk, da nadomestijo, kar so zaradi treningov in tekem zamudili v šoli. Kar 30 odstotkom uporabnikov naših storitev pa primanjkuje motivacije,« pove Gorazd Rajnar, direktor zavoda, in doda, da je moralo nekaj inštruktorjev predčasno prekiniti kolektivni dopust, da so priskočili na pomoč maturantom, ki so se pripravljali na drugi rok popravnih izpitov. »Sicer pa bo dinamika v naši hiši spet zelo živahna od naslednjega tedna, ko pričakujemo večji naval predvsem pri osnovnošolcih in dijakih, ki se pripravljajo na drugi rok. Tudi sicer smo z rednimi dijaki vse poletje v stiku, saj smo čakali na njihove rezultate po prvih popravnih izpitih,« pove direktor, ki staršem pred začetkom novega šolskega leta svetuje, naj z iskanjem učne pomoči za svojega otroka ne odlašajo predolgo. »Trenutno imamo še nekaj prostih mest, a se ta že zdaj hitro polnijo,« pove.

Bolje preventiva kot kurativa

»Pričakovati od najstnika in mu zaupati, da bo zmogel sam, nato pa po prvi konferenci ugotoviti, da ima več predmetov zaključenih negativno, so zgodbe, ki jih vsakodnevno slišimo,« pove Rajnar in doda, da je v zgolj nekaj urah težko nadoknaditi znanje celega šolskega leta. »Morda so naše storitve nekoliko dražje od drugih, pa vendar sami z roko v roki sodelujemo in smo podpora družini. Z učencem oziroma dijakom ves čas sodeluje samo en inštruktor, ki ga tudi motivira in spremlja njegov napredek. Vse ure so individualne, naši uporabniki pa imajo tudi dostop do spletne učilnice, kjer so naloge. Vsak inštruktor redno preverja, ali so naloge, ki jih je naložil svojemu varovancu, tudi opravljene. O napredku in sodelovanju redno obveščamo tudi starše,« pove sogovornik in doda, da natančno spremljajo tudi prehod svojih varovancev iz devetletke v prvi letnik. »Mnogo otrok je v devetem razredu ocenjenih nad svojimi pričakovanji. Zaradi šolskega sistema točk in borbe zanje je marsikateri učenec ocenjen bolje. V prvem letniku pa sledi realnost. Pri večini dijakov je razkorak vsaj dve oceni manj. Prav tako se večina ne more sprijazniti, da morajo cele dneve presedeti za knjigami, da z učnimi rezultati dosežejo zlato sredino. Lovijo šolski tempo, nov sistem učenja, pisanje uporabnih zapiskov. Zagotovo to niso lahki časi za najstnike,« je prepričan Rajnar, ki poudari, da se v zavodu trudijo, da jih pripravljajo tudi na vse te spremembe.