Po novici, da bo javno podjetje Voka Snaga s 1. marcem podražilo svoje storitve, smo preverili, kaj se je od začetka lanskega leta dogajalo s cenami še nekaterih drugih storitev v prestolnici. Začnimo pri cenah ravnanja s pitno in odpadno vodo, ki se s 1. marcem dvigajo že drugič v zadnjih štirinajstih mesecih. Izračunali smo, koliko več bodo od marca v primerjavi z začetkom leta 2022 občani morali plačati za omenjeno javno službo, ki jo izvaja Voka Snaga. Ravnanje s pitno in odpadno vodo bo občane v stanovanjih v večstanovanjskih stavbah v povprečju stalo 14,7 odstotka ali 2,5 evra več na mesec. Za občane v enodružinskih hišah bodo omenjeni stroški na mesec višji za 16,8 odstotka oziroma 4,27 evra. Voka Snaga pa je dobila zeleno luč, da zviša tudi stroške ravnanja s komunalnimi odpadki.
Za ravnanje s komunalnimi odpadki bodo denimo občani, ki stanujejo v enodružinskih hišah in jim Voka Snaga zabojnike prazni enkrat na tri tedne, po novem na gospodinjstvo v povprečju plačevali 6,3 odstotka oziroma 0,88 evra več na mesec. Povprečni mesečni strošek ravnanja z odpadki v večstanovanjskem objektu, kjer Voka Snaga zabojnike prazni enkrat na teden, pa bo na osebo višji za 7,8 odstotka oziroma 0,49 evra. Do manjšega povišanja cen ravnanja s komunalnimi odpadki je prišlo že marca 2022, a ker so z letošnjim letom v javnem podjetju spremenili način prikazovanja povprečnega zneska na položnici, primerjav z zneskom, ki je veljal v januarju in februarju 2022, nismo mogli narediti. Velja še omeniti, da nove cene ravnanja z odpadki z marcem ne veljajo le za Ljubljančane, temveč tudi za prebivalce občin, ki so družbenice v javnem holdingu, ter občane Iga, Velikih Lašč, Vodic in Cerkelj na Gorenjskem.
Pri daljinskem ogrevanju novembra znižanje
V zadnjih štirinajstih mesecih smo bili v Ljubljani priča pestremu dogajanju na področju variabilnega dela cene daljinskega ogrevanja, s katerim Energetika Ljubljana oskrbuje kar 60.657 stanovanj, kar predstavlja skoraj polovico vseh stanovanj v prestolnici. Ob začetku leta 2022 je variabilni del cene toplote znašal 75,3 evra za megavatno uro. Maja in septembra je Energetika ceno megavatne ure povišala, da se je ustavila pri 91,4 evra. Nato pa so občane novembra presenetili z občutnim znižanjem cene megavatne ure, in sicer na 79,1 evra. Toda ker mesečni znesek za ogrevanje vključuje tudi priključno moč, davek na dodano vrednost in druge dajatve ter ker se stroški ogrevanja spreminjajo glede na posamezni mesec, so se opisane spremembe cene toplote različno odrazile na mesečnih položnicah občanov. Poleg tega je državni zbor z lanskim septembrom z zakonom stopnjo davka na dodano vrednost pri teh položnicah začasno znižal na 9,5 odstotka.
Če Energetika novembra lani ne bi znižala cene in bi torej variabilni del toplote daljinskega ogrevanja do konca leta ostal na visokih 91,4 evra za megavatno uro, bi denimo občani za ogrevanje povprečnega stanovanja velikosti 70 kvadratnih metrov in za pripravo tople sanitarne vode z upoštevanjem vseh dajatev in ustreznega DDV na letni ravni plačali 26 evrov več.
Trenutno veljavna cena Energetike za variabilni del toplote (79,1 evra za megavatno uro) je nižja od zneska v uredbi, s katero je vlada od začetka letošnjega januarja do konca aprila omejila višino variabilnega dela toplote. V omenjeni uredbi je za daljinsko ogrevanje najvišja dovoljena cena variabilnega dela za gospodinjstva 98,7 evra za megavatno uro.
Cene plina občutno navzgor
Energetika 44.000 odjemalcem dobavlja zemeljski plin, pri čemer dobavo opravlja kot tržno dejavnost in ne kot gospodarsko javno službo. Tudi za temi odjemalci je naporno leto, saj je cena plina lani samo rasla. Z letom 2022 je Energetika za megavatno uro plina zaračunala 39,9 evra, aprila je cena narasla na 48,5 evra, maja pa še enkrat, na kar 72,8 evra. Čeprav je šlo za ogromno podražitev v primerjavi z začetkom leta (več kot 80 odstotkov), je bila ta cena še vedno skoraj za polovico nižja od borznih cen zemeljskega plina, so lani izpostavili na Energetiki. Podobno kot pri daljinskem ogrevanju položnica poleg dobave plina vključuje tudi omrežnino ter DDV in druge dajatve, zato so se povišanja maloprodajnih cen plina za gospodinjstva na mesečnih položnicah odrazila z nekoliko nižjim odstotkom podražitve.
S 1. decembrom lani je država z uredbo omejila tudi najvišjo ceno za dobavo plina gospodinjstvom (73 evrov za megavatno uro) in Energetika je temu prilagodila svojo ceno za zemeljski plin. Odjemalci torej lahko pričakujejo, da se do izteka uredbe ta cena ne bo spreminjala. Kot pri daljinskem ogrevanju od 1. septembra lani odjemalci plačujejo nižji DDV tudi za zemeljski plin zaradi zakona, ki naj bi pomagal omiliti dvige cen energentov.
Parkiranje najbolj podražili
v središču mesta
Začetek leta 2022 je zaznamovalo tudi povišanje parkirnin v središču mesta oziroma v coni 1 in coni 2, ki zajema Mirje, Krakovo, Prule in južni del Bežigrada. V središču mesta je parkirnina poskočila za 50 odstotkov, in sicer z 0,8 na 1,2 evra. V drugi coni je bilo povišanje parkirnin nekoliko manjše, saj je šlo navzgor za 0,1 evra. V tej coni parkiranje sedaj stane 0,7 evra. Za deset centov se je z lanskim letom povišala tudi cena parkiranja na parkirišču P+R, ki poleg celodnevnega parkiranja vključuje dve vozovnici za Ljubljanski potniški promet. Da bi ceno poenotili z višino enkratne vožnje z mestnimi avtobusi, so ceno parkiranja na parkiriščih P+R povišali na 1,3 evra.
Višje članarine v knjižnicah
Z letošnjim letom je članarine in cene nekaterih storitev povišal tudi javni zavod Mestna knjižnica Ljubljana. Letno članarino za odrasle so s 15 evrov povišali na 18, za dijake in študente od 18. leta ter upokojence pa z 9 evrov na 11. V javnem zavodu so dejali, da so članarine zadnjič povišali leta 2016. Med drugim so z novim letom za 0,1 evra povišali zamudnino, ki je do konca lanskega leta stala 0,3 evra na enoto gradiva, medknjižnična izposoja pa namesto 7 evrov od novega leta stane 9 evrov.
Predvsem turistom, a tudi občanom v zadnjem letu ni bilo prihranjeno niti povišanje vozovnice za vožnjo z vzpenjačo na Ljubljanski grad. Lani jeseni so mestni svetniki potrdili odlok, ki je z 2. novembrom 2022 ceno enosmerne in povratne vozovnice za odrasle povišal za 50 odstotkov (enosmerno na 3,3 evra, povratno pa na 6 evrov). Enosmerna družinska vozovnica od novembra stane 7,9 evra namesto 6, povratna pa se je povišala za pet evrov in sedaj stane 15 evrov. Poskočile so tudi enosmerne in povratne vozovnice za otroke, starejše od sedem let, dijake, študente, upokojence in skupine nad petnajst oseb.
Ljubljanskih vrtcev
(še) niso podražili
Čeprav so nekatere druge občine že povišale cene vrtcev, ljubljanska občina tega za zdaj ni storila. Župan Zoran Janković je nedavno dejal, da bodo za vlado pripravili primerjavo, koliko so stroški plač zaposlenih znašali v letošnjem marcu in koliko marca lani. Na ljubljanskem magistratu še vedno upajo, da bo država vendarle prevzela vsaj del stroškov, ki so občinam nastali po odločitvi vlade, da se povišajo plače pomočnic vzgojiteljic. Če država ne bo prispevala, si bodo dodatne stroške razdelili občinski proračun in starši vrtčevskih otrok. Janković je na eni svojih novinarskih konferenc napovedal, da povišanja cene vrtca načeloma ne načrtujejo pred septembrom. Med drugim se v zadnjem letu niso spreminjale niti cene Ljubljanskega potniškega prometa niti oskrbe na domu.
