V Ljubljani sta zdaj dve sinagogi, ortodoksna na Trubarjevi in liberalna na Križevniški. »S tem, ko imamo v Ljubljani dve sinagogi, smo končno postali pravo evropsko mesto, kjer obstajajo različne judovske skupnosti, kot seveda tudi druge verske skupnosti,« pomen sobivanja raznolikosti v družbi poudarja direktor Judovskega kulturnega centra in umetniški vodja Mini teatra Robert Waltl.

V Ljubljani obstajajo tri judovske skupnosti: Judovska skupnost Slovenije, ki je, kot pravi njen predsednik Boriš Čerin Levi, najstarejša pri nas, lani ustanovljena Liberalna judovska skupnost Slovenije in prav tako lani ustanovljeno Združenje judovskih skupnosti Gradca in Ljubljane, ki pa se je letos preimenovalo v Judovsko združenje Slovenije – skupnost tradicionalnih judov in ima svojo sinagogo na Trubarjevi cesti. V nasprotju s skupnostjo, povezano z Judovskim kulturnim centrom, ki je reformna, liberalna, preostali dve sledita tradicionalni (ortodoksni) judovski usmeritvi. Vendar pa, kljub temu da pri Judovski skupnosti Slovenije prevladuje ortodoksna linija, njen predsednik Čerin Levi pravi, da so odprti za sodelovanje s preostalima dvema skupnostma. Čeprav tega v zadnjem času, kot pojasnjuje Levi, z Judovskim združenjem Slovenije ni bilo. Bo pa, kot še pravi sogovornik, več povezovanja v prihodnje. Tako bodo za sinagogo na Križevniški, kjer bodo vrata odprta tudi za člane Judovske skupnosti Slovenije, posodili zvitke tore, ki jo je Judovska skupnost Slovenije leta 2002 v dar dobila od judovske skupnosti v Londonu.

»V tem, da obstajajo različne judovske skupnosti, ne vidim nobene težave. Težava je v kakršnem koli nesprejemanju oziroma izključevanju,« poudarja zagovornik svobodnega, reformnega in liberalnega judaizma Robert Waltl, ki še dodaja, da Ljubljana nima zgodovine ortodoksnega judaizma. Ob tem je skeptičen do Sinagoge Ljubljana, ki ima na Trubarjevi ločen molitveni prostor za ženske in moške, obrede v njej pa izvaja tržaški rabin Ariel Haddad. Več let, od 2016 do 2020, je z rabinom Haddadom sodeloval tudi Judovski kulturni center, s katerim so se zaradi različnega dojemanja judaizma nato razšli, Liberalna judovska skupnost pa je svojega sogovornika našla v luksemburškem liberalnem rabinu Alexandru Grodenskem, s katerim sodelujejo zadnji dve leti in so z njim podpisali dolgoročno pogodbeno sodelovanje.

Reformni, liberalni,
progresivni judaizem

V Evropi in svetu za bolj odprto, svobodno obliko judaizma z dolgo zgodovino več kot 250 let obstaja več izrazov. Pravijo mu reformni, liberalni, progresivni. »V Ameriki se imenuje reformni in je prevladujoč. V Angliji uporabljajo izraza reformni in liberalni, v celinski Evropi pa je tradicija uporabe poimenovanja liberalni judaizem. V 20. letih prejšnjega stoletja, ko je nastala svetovna organizacija, ki povezuje vse te oblike judaizma po različnih državah, je kot nevtralno obliko poimenovanja ponudila progresivni judaizem,« pojasnjuje Alexander Grodensky. Kot še dodaja slovenski liberalni rabin, pa liberalni judaizem »ne pomeni, da stvari ne jemljemo resno. Nekateri nam pravijo, da se z religijo le igramo in izbiramo le njene najlažje dele.« A liberalno pomeni, da »verjamemo v osebno avtonomijo, in tako se vsak posameznik sam odloči, kakšna vrsta judaizma je zanj najbolj smiselna. Kar ni najbolj enostavno, saj več ko imaš svobode, težje obdržiš skupnost povezano. A pomembno je spoštovati svobodo in različnosti,« še poudarja Alexander Grodensky. Za svojo vlogo rabin pravi, da ljudem pomaga odkrivati, kakšne vse možnosti imajo v judovski tradiciji, kaj vse je lahko smiselno in kako nekatere tradicionalne vrednote nimajo stika z današnjo družbeno resničnostjo. »Zagovarjamo dostojanstvo in hkrati odgovornost posameznika ter se zavzemamo za enakopravnost med spoloma. Kar ni le sekularna, temveč tudi religiozna ideja, in če želimo biti holistični, moramo zagovarjati enake vrednote tako v sinagogi kot zunaj nje.«

Obredi z rabinom v Ljubljani
vsaj petkrat na leto

Luksemburški rabin Grodensky bo v Ljubljani vodil obrede vsaj petkrat na leto, večinoma bodo to šabatni obredi. Prvega bo v prenovljeni sinagogi na Križevniški izvedel danes popoldne, spremljala pa ga bo tudi glasba v živo v izvedbi kantorja sinagoge iz Münchna Nikole Davida in organista Tomaža Sevška. Pred obredom si bodo prisotni lahko tudi umili roke, kar je ena od novosti obnovljene križevniške sinagoge. Obrednega prostora za umivanje rok molilnica namreč prej ni imela, zdaj pa stoji pred vhodom v sinagogo in salonom, kjer se po molitvi ob obroku zbere skupnost. Zanimiv detajl umivalnika, ki je postal del judovskega obredja, je, da so ga prinesli iz drugega nadstropja križevniške hiše in je prav tisti, ki ga je uporabljala Ana Jelovšek, ko je bila guvernanta pri družini Crobath in jo je France Prešeren v tej hiši spoznal.