Po lanskoletnem nakupu dveh stacionarnih samodejnih radarjev ima ljubljansko mestno redarstvo trenutno v lasti dva mobilna in štiri stacionarne radarje. Slednje premeščajo med 15 ohišji po mestu. Letos so postavili dve novi ohišji in začeli meriti hitrost na Cesti dveh cesarjev, kmalu pa bodo prehitre voznike začeli nadzirati tudi na Tržaški cesti. Letos bo občina kupila še eno ohišje in radar, saj je nedavno objavila javno naročilo za nakup.
Število prehitrih voznikov, ki jih ujamejo stacionarni in mobilni radarji na ljubljanskih ulicah, z izjemo leta 2020 konstantno narašča. Prvo koronsko leto statistično odstopa, saj je bilo zaradi zapor javnega življenja na ljubljanskih ulicah bistveno manj prometa kot običajno, vozniki pa so posledično storili tudi manj prekrškov, je povedal vodja ljubljanskega redarstva Roman Fortuna.
Na Dolenjski cesti najbolj upadlo število prekrškov
Lani so radarji zaznali kar 39.668 prehitrih voznikov, kar je bistveno več kot leto prej pa tudi kot v predkoronskem letu 2019, ko so radarji ujeli 32.545 prehitrih voznikov. Porast števila tovrstnih prekrškov v lanskem letu gre pripisati predvsem nakupu dveh novih radarjev in povečanju števila ur opravljanja meritev hitrosti. »Ker se povečuje število efektivnih ur merjenja s samodejnimi merilnimi napravami, se povečuje tudi število zaznanih prekrškov,« so povedali na redarstvu. »Na dolgo obdobje opažamo trend upadanja prekoračitev hitrosti, kar pomeni, da stacionarne merilne naprave dosegajo svoj prvotni cilj in namen, to je umirjanje prometa in izboljšanje varnosti v prometu,« so povedali na redarstvu.
Temu v prid govorijo podatki z večine lokacij, na katerih mestno redarstvo s stacionarnimi radarji hitrost meri najdlje. Najboljši rezultat je stacionarni radar doslej dosegel na Dolenjski cesti, kjer je število kršitev s 5196 leta 2018 lani padlo na 1495. Na Roški cesti so leta 2018 zaznali kar 5723 prehitrih voznikov, lani 3171. Na Celovški cesti so lani zalotili 141 prehitrih voznikov, leta 2018 pa 637.
Redarstvo je leta 2020 meritve hitrosti na Zadobrovški cesti začelo izvajati na novi lokaciji. Sprva je stacionarni radar stal na Zadobrovški 14, v bližini pokopališča Polje. Sedaj radar hitrost meri v bližini osnovne šole Zadobrova, in sicer je ohišje nameščeno pri naslovu Zadobrovška 55. Ravno sprememba lokacije radarja utegne biti vzrok, da podatki za Zadobrovško kažejo porast kršitev v zadnjih dveh letih, saj se vozniki očitno še niso navadili na novo lokacijo in temu primerno prilagodili vožnje. Drog, ki nosi ohišje za radar, je na prvotni lokaciji ostal, kar pomeni, da redarji ob poslabšanju prometne situacije ohišje za radar lahko prestavijo nazaj na Zadobrovško 14.
Postavitev ohišja za radar odvisna od več dejavnikov
Lani je bilo največ prekrškarjev na Cesti v Mestni log. Tam je redarstvo s stacionarnim radarjem naštelo kar 10.453 prehitrih voznikov. Leta 2020 je bilo število kršitev na isti lokaciji približno pol manjše. Na Cesti v Mestni log je najvišja dovoljena hitrost 30 kilometrov na uro, saj so v bližini radarja vrtec, osnovna in srednja šola. Po številu zaznanih prekrškov sledi Aljaževa ulica v neposredni bližini gimnazije Šiška, kjer je hitrost prav tako omejena na 30 kilometrov na uro. Tam je radar lani zaznal 6177 prekrškov. Ker mestno redarstvo na teh lokacijah meritve hitrosti izvaja šele dve leti, ki sta bili zaznamovani s koronavirusom in tudi s prenovami denimo Tržaške ceste, Ceste dveh cesarjev in dela Celovške ceste, zaradi česar se je del prometa preusmeril na Cesto v Mestni log in Aljaževo ulico, je težko določiti, kaj natančno je najbolj prispevalo k porastu števila prekrškov v lanskem letu. »Vsekakor na lokacijah, kjer opažamo več prekrškov, večkrat merimo hitrost,« je zagotovil Fortuna. Po njegovih besedah je namen poostrenega nadzora na problematičnih lokacijah voznikom vcepiti zavedanje, da če bodo preveč pritisnili na plin, bo to dokumentirano in bodo sankcionirani.
Opozoril je, da so na primer na Cesti v Mestni log promet poskušali umiriti tudi na drugačne načine, in sicer z grbinami in namestitvijo prikazovalnika, kako hitro vozijo vozniki, toda ti ukrepi niso dovolj izboljšali prometne varnosti. »Dobivamo ogromno prošenj občanov, naj v njihovo ulico postavimo ohišje in merimo hitrost. Če bi upoštevali vse njihove prošnje, bi morali postaviti vsaj sto ohišij,« je dejal Fortuna. Veseli ga, da so domačini tovrstne ukrepe prepoznali kot sredstvo za umiritev prometa v njihovi okolici. Pojasnil pa je, da morajo pri odločanju, na katero lokacijo bodo postavili ohišje za stacionarni radar, upoštevati več dejavnikov. Prvi je seveda prometnovarnostna situacija na določeni lokaciji, nato morajo ugotoviti, kje bi bilo najbolje postaviti ohišje, ali je to zemljišče v lasti občine, kako bodo do te točke pripeljali elektriko in optiko, je naštel Fortuna.
Struktura prekrškov glede na to, za koliko kilometrov na uro so vozniki prekoračili omejitev hitrosti, z leti ostaja praktično enaka. Nekaj več kot 27.000 voznikov oziroma 68 odstotkov vseh kršiteljev je lani dovoljeno hitrost prekoračilo za do 10 kilometrov na uro. Fortuna je zadovoljen, da je teh največ oziroma da je hujših prekrškov bistveno manj. Lani so našteli 618 voznikov (1,6 odstotka vseh prehitrih voznikov), ki so dovoljeno hitrost presegli za več kot 30 kilometrov na uro.
