Tekstilna oblikovalka Darja Rant iz Selc pri Škofji Loki se že devet let ukvarja s polstenjem. Gre za ročno spretnost in eno najstarejših tehnik izdelovanja tkanine, pri kateri se neobdelana volna v kombinaciji z vodo in milom ob močnem drgnjenju sprime v kompaktno osnovo, ki ji pravimo polst. Pod svojo blagovno znamko Klobbka Rantova najraje ustvarja tekstilne izdelke za dom in osebno uporabo: od torbic, copat, polstenih mil in šalov do taburejev, njeni izdelki pa združujejo različne pristope k oblikovanju, tehnike in načine dela. Te dni se z njimi ustvarjalka predstavlja na svoji prvi samostojni razstavi Pod krošnjo listje šelesti v škofjeloškem rokodelskem centru Duo.

»V ospredju so jesen, njene pisane barve in toplina, ki so lahko sinonim za tretje življenjske obdobje in opomin, da so lahko tudi v jeseni življenja lepi trenutki, polni živahnih barv,« je ob odprtju razstave poudarila Darja Rant. Po njenih besedah razstava obiskovalce spodbuja, da prek rokodelskega ustvarjanja razmišljajo o življenju, svojih poteh in sledeh, ki jih puščajo. »Tako kot listje šelesti pod nogami med sprehodom po gozdu, tako šelestita tudi volna in milnica med polstenjem. Ponazarjata akcijo in gibanje, krožno pretakanje energije, vračanje k izvoru in spoštljivost do vsega in vseh.«

Unikatno je dragocenejše
od množične proizvodnje

»Polstenje ali filcanje ima izjemno lastnost, podobno glini, ki jo lahko modeliraš, le da gre tukaj za tvorjenje vlaken v tridimenzionalne objekte. Volna je hvaležen in zelo prilagodljiv material, ki ga lahko z mokrim polstenjem oblikujemo v poljubne oblike brez šivanja ali lepljenja,« svoje delo opiše Rantova. Osnov polstenja se je naučila med študijem na fakulteti, pozneje pa je praktično znanje pridobivala od slovenskih in tujih mojstric polstenja na različnih delavnicah po Sloveniji. Na njeni razstavi je na ogled tudi velika stenska tapiserija Žareče sonce in čarobne sanje, ki je ob pomoči več pridnih rok nastajala več mesecev. Gre za izkupiček ustvarjalkinega poletnega gostovanja na rokodelskih delavnicah na različnih lokacijah, od Škofje Loke, Kranja in Poljanske doline do Dolenjske.

»Obiskovalci, s katerimi smo nastajajočo tekstilijo najprej skupaj polstili, pozneje pa vezli v polst, so prispevali delček svojega časa in energije. Končni izdelek tako združuje preplet dela ljudi, ki so pustili svojo sled, pika na i pa je otroška ustvarjalnost, saj so sodelovali tudi otroci,« je pojasnila Rantova. Dodala je, da jo veseli, da se Slovenci v zadnjih letih prebujamo in čedalje bolj zavedamo, da so izdelki, narejeni z rokami, v lokalnem okolju in iz naravnih materialov, dragocenejši od tistih iz množične proizvodnje. »Kar se zgodi in dogaja v našem rokodelskem centru, se hitro razširi na vse mesto. Narava nas ne glede na letni čas vedno znova navdihuje, v njenih lepotah pa lahko vselej najdemo tudi smisel obstoja. Težko bi si želeli lepšo razstavo v tem jesenskem času, ki ima svoje čare,« pa je odprtje razstave Darje Rant, ki bo na ogled do 21. novembra, pospremil škofjeloški župan Tine Radinja.