V Laškem po močnejših in dolgotrajnejših nalivih, sploh pa poplavah takšnih razsežnosti, kot smo jim bili priča lani, na vejevju na brežinah Savinje ostajajo raznovrstni odpadki, ki jih reka prinese s tokom. Mnogi ne morejo pozabiti lanskih prizorov, ko so po Savinji poleg debel in kosov pohištva plavale tudi poginule živali. »V Laškem je pristalo vse, kar je Savinja prinesla s seboj vse od Zgornje Savinjske doline. Ker spada območje v Naturo 2000, pa so tudi koncesionarji pri čiščenju brežin pri nas omejeni. Košnja je med prvim marcem in prvim oktobrom prepovedana, posledično se zato nenadzorovano razraščajo invazivne rastline, predvsem japonski dresnik,« opozarja laški župan Marko Šantej. Na zadnji seji občinskega sveta v Laškem so svetniki sprejeli sklep, da mora država poskrbeti za večjo poplavno varnost z rednim čiščenjem vodotokov. Pa tudi, da bi urbani del Laškega pridobil enak status, kot ga ima Celje. »To pomeni, da bi se območje od mostu v Jagočah do Marija Gradca, ki je vse bolj podobno džungli, izvzelo iz Nature 2000. Ker to, da je vse zaraščeno, ni privlačno ne za nas, ki tu živimo, ne za turiste, ki pričakujejo urejeno okolje. Poleg tega so tako pri nas kot v Celju že stoletja na brežinah kamnite zložbe, v katere se zaraščajo invazivne rastline z močnimi koreninami, s tem pa se uničuje tudi naravna dediščina,« opozarja Šantej.
Več denarja za vzdrževanje
Obrnili smo se na ministrstvo za naravne vire in prostor ter direkcijo za vode, od koder so nam poslali skupni odgovor. »V sklopu izrednih ukrepov po poplavah lanskega avgusta je na vodotokih prioritetno potekalo čiščenje naplavin vzporedno s stabilizacijo dna in brežin strug vodotokov z namenom zagotavljanja pretočnosti in odvajanja zalednih voda. V občini Laško se je v sklopu izrednih ukrepov izvedlo tudi čiščenje plavja na desni brežini v Tremerjih. Na območju občine Laško se sicer dvakrat na leto izvaja redna košnja na odseku od Zdravilišča Laško do Pivovarne Laško na obeh bregovih, prav tako na obeh bregovih marijagraškega ovinka in Lahomnice na sotočju s Savinjo ter levem bregu Savinje od Marija Gradca do Udmata,« so nam pojasnili. In dodali, da se je v zadnjih petih letih na območju občine Laško izvajalo tudi čiščenje naplavin v Marija Gradcu, opravljali so redne letne košnje ter vzdrževalna dela in sanacije na več različnih pritokih Savinje. Obseg vzdrževalnih del na vodotokih po Sloveniji pa je bil tolikšen, kolikor je država za to namenila denarja. Tega pa je bilo, priznavajo, v zadnjem desetletju občutno premalo. »Letos in prihodnje leto je za to namenjenega več denarja, zato bomo lahko vzdrževanje izvajali v večjem obsegu,« še navajajo. In dodajajo, da je bila na območju marijagraškega ovinka med letoma 2012 in 2017 izvedena tudi protipoplavna ureditev v sklopu kohezijskega projekta Zagotavljanje poplavne varnosti v porečju Savinje – lokalni ukrepi. V okviru načrta za okrevanje in odpornost pa je na območju občine Laško predvidena še izvedba protipoplavnih ukrepov, ki morajo biti končani v letu 2026. Gre za ureditev Savinje pod Laškim (druga etapa), ureditev Savinje do ovinka v Udmatu, ureditev Radobelj ter protipoplavne ukrepe na Rečici v Debru.
Območje Nature se lahko umakne le izjemoma
Na ministrstvu pojasnjujejo, da košnja in odstranjevanje obrežne zarasti na območjih Natura 2000 nista prepovedana, je pa treba za to pridobiti soglasje zavoda za varstvo narave, predvsem pa morata biti izvedena tako, da ni negativnih vplivov na habitate, ki jih varujejo z Naturo 2000. »Naravna obrežna zarast je zelo pomembna pri stabilizaciji bregov, samočistilni spodobnosti vodotokov in preprečevanju naselitve ter širjenja invazivnih tujerodnih vrst, ki zasedejo izpraznjen prostor po posegih in poplavah, če območje ni ustrezno sanirano in zasajeno z domorodno vegetacijo,« odgovarjajo na ministrstvu. Območja Nature 2000 so bila določena v zahtevnem večletnem procesu z namenom varovanja osrednjih območij za vrste ali življenjska okolja, našteta v direktivi o habitatih in pticah. Skladno s sodno prakso EU se lahko zato takšno območje zmanjša ali umakne s seznama zgolj v treh primerih, in sicer, če je prvotna določitev območja temeljila na napačnih znanstvenih informacijah, če je območje izgubilo svojo ohranitveno vrednost zaradi naravnega razvoja in ga ni mogoče obnoviti z ukrepi upravljanja ali če je bilo uničenje dovoljeno v postopku prevlade javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave. »Degradacija območja zaradi neustreznega upravljanja pomeni kršitev direktive o habitatih. Takih območij ni mogoče ukiniti zgolj zato, ker se je dopustilo poslabšanje njihovega stanja in ker se jih ni upravljalo v skladu z zahtevami direktive o habitatih in pticah. Evropska komisija predlog države članice za vsako tako spremembo odobri samo, če je ustrezno znanstveno utemeljena in dokazuje obstoj prej navedenih razlogov za zmanjšanje,« pojasnjujejo na ministrstvu.
Trava ne preprečuje širjenja invazivk
»V našem primeru si želimo, da bi bilo iz območja Natura 2000 izvzeto zgolj območje od mostu v Jagočah do Marija Gradca. Gre za celoten desni in levi breg od mostu želja pri laški Thermani do železniškega mostu v Laškem, ki že od nekdaj predstavljata urejeno brežino Savinje v urbanem delu mesta. Naravno obrežno zarast na tem območju v glavnini predstavlja trava, ki pa ne preprečuje in ne zadržuje širjenja invazivnih tujerodnih vrst. Zato se invazivke širijo in zaraščajo brežino. Hkrati se zaradi neredne košnje in razraščanja podzemnih delov rastlin poslabšuje stanje utrjenih in s skalami obloženih delov brežin. Že iz zgodovine obstaja ločnica med urbanim, urejenim delom ter naravno zaraščenim delom brežin zunaj urbanega območja. Z vzpostavitvijo Nature 2000 se je urbani del začel neurejeno zaraščati in kazi podobo kraja ter s tem celotne občine,« razloži župan. Kot dodaja, verjame, da se da z minimalnim vložkom in drugačno organizacijo ter režimom dela zagotoviti, da bo urbani del Laškega in Rimskih Toplic ohranil privlačno podobo za vse, ki tu živijo, kot tudi turiste. »Hkrati predstavlja ta urbani del manjši odsek celotnega območja Nature 2000 med Celjem in Zidanim Mostom in prepričan sem, da vpliva na preostali del varovanega območja s tem ne bi porušili. To bi dosegli že z večkratno redno košnjo brežin oziroma vsaj zgornjega roba brežin, saj glede na profil struge ter višino in tip zarasti, ki je v glavnini trava, ne pripomore k zastiranju in senčenju vodnega območja, ključnega za življenje vodnih organizmov,« poudarja župan Šantej.
