Savinjska dolina je srce slovenskega hmeljarstva, ki ima v Sloveniji zelo dolgo tradicijo. Poskusni nasad hmelja je leta 1870 posadil oskrbnik graščine Novo Celje Josip Bilger, ki je šest let pozneje sadike sorte württenberg skrivaj podaril tedanjemu žalskemu županu in veleposestniku Janezu Hausenbichlerju. Ta je nato leta 1880 ustanovil Južnoštajersko hmeljarsko društvo s sedežem v Žalcu, ki je postal in ostal vplivno središče slovenskega hmeljarstva. V širši okolici Žalca je še danes zasajenega največ hmelja, ki je nekoč veljal za zeleno zlato. Zadnja leta pa se pridelovalci vse pogosteje soočajo s posledicami podnebnih sprememb, ki še kako vplivajo na pridelek. Poleg vremena na pridelek vplivajo bolezni in škodljivci, ki so tudi vse pogostejši. Nič drugače ni letos, pravi Irena Friškovec, svetovalka in specialistka za hmeljarstvo, ki s septembrom prevzema direktorsko mesto Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje.
Hmeljarji upajo, da vročinski val ne bo predolg
»Tudi letošnjo rast in razvoj hmeljskih rastlin je narekovalo vreme. Pomlad je bila prehladna in premokra. Na izpostavljenih legah smo beležili tudi pozebe prvih poganjkov. Poznajo se tudi lanske poplave. Naše bojazni po poplavah avgusta lani so se izkazale za upravičene, saj rastline na poplavljenih hmeljiščih letos slabše priraščajo, ostajajo šibke, s tanjšimi poganjki. Enako se dogaja na vseh hmeljiščih na težjih, slabše odcednih tleh, kjer je zaradi obilice padavin voda zastajala v tleh. To je povzročilo pomanjkanje kisika v tleh in se odrazilo v rasti in razvoju hmelja. Rastline so na teh hmeljiščih tako ostale smrekaste, s kratkimi stranskimi poganjki in niso prišle do vrha,« pravi Friškovčeva. Kot dodaja, so sicer rastline na večini hmeljišč prišle do vrha opore, a jih je veliko ostalo s kratkimi stranskimi poganjki, imajo obliko ozkega valja ali pa so celo smrekaste. »Mlajši nasadi na odcednih tleh pa so razvili normalne oblike rastline – obliko širokega valja,« še pove sogovornica. Nekateri hmeljarji pa se tudi letos niso izognili toči. »Toča je poškodovala kar nekaj hmeljišč, še posebej močna je bila konec maja na območju Šmartnega pri Slovenj Gradcu, v začetku junija pa je prizadela hmeljišča v Spodnji Savinjski dolini na območju Poljč,« pravi Irena Friškovec. Tudi zato, pravi, je še prezgodaj za napovedi, kakšen bo letošnji pridelek. »Pozne sorte šele zaključujejo cvetenje, zgodnejše so že oblikovale storžke, ki morajo še dozoreti. Zato je vse odvisno od vremena v preostalih dneh avgusta. Želimo si, da napovedani vročinski val ne bo prinesel daljšega obdobja s temperaturami nad 30 stopinj Celzija in bo vreme ugodno za razvoj storžkov,« bojazen izrazi naša sogovornica. In doda, da so prve ocene, glede na vse opisano, da bo letošnja letina po količini podpovprečna. Končne ocene pa bodo znane konec avgusta in v začetku septembra. Sicer pa bodo hmeljarji predvidoma začeli obirati okoli 20. avgusta.
Pri nakupu sadik upajo na pomoč države
Da se bo obiranje začelo v drugi polovici meseca, nam pove tudi Janez Oset, hmeljar, predsednik Združenja hmeljarjev in hmeljarski starešina. »Na letošnjo letino še vedno vplivajo lanske katastrofalne poplave. Pri nas, v Savinjski dolini, pa tudi ponekod na Koroškem je zemlja, na kateri se je voda lani zadrževala več dni in ni odtekla, ostala zbita, težka, hmelj pa je za skoraj polovico slabši kot drugod. Voda je vplivala na koreninski sistem. Hmelj je zaradi tega še letos ponekod hendikepiran. Zato sem se v imenu hmeljarjev že obrnil na ministrstvo za kmetijstvo s prošnjo, da bi nam država pomagala pri nakupu sadik, če bo treba iti v premeno,« pravi Oset. Kot doda, je letos problem peronospora, ker je leto precej mokro, medtem ko uši ni, pa tudi rdeči pajek se še ni pojavil. Oset omeni tudi vse večje težave s prodajo hmelja. Tega hmeljarji večinoma prodajajo na osnovi večletnih pogodb, ki pa jih trenutno, zaradi razmer na trgu, ni mogoče sklepati.
