Gnezdi sta skrbno pripravljeni iz okoliškega rastlinja in obloženi s perjem. V njih samice navadno odložijo pet do sedem jajc, ki jih valijo od 34 do 38 dni. Lokacija gnezd je ponavadi v bližini vode, saj gredo puhasti mladiči v vodo takoj, ko zapustijo varno lupino. V prvih mesecih so sicer mladiči izjemno lahek plen, predvsem za ptice ujede, večje ribe in plenilce z obrežja, kot so lisice in psi.
Gnezdenje v urbanem okolju je lahko za ptice precej težavno, zato v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) opozarjajo, da moramo gnezdo, ki ga najdemo ali opazimo, pustiti pri miru, saj so ptice zelo občutljive za motnje in spremembe v okolici gnezda. Če se pticam gnezdo zdi zelo obiskano, ga starši lahko celo zapustijo in zaroda v tem primeru ni. Težave jim s pogostimi obiski lahko povzročimo tudi zato, ker s tem pritegnemo pozornost plenilcev, opozarjajo v DOPPS. Velik izziv labodom v prostoživečem okolju prinaša tudi človekovo hranjenje, saj se tako povečuje tekmovalnost med pticami in s tem možnost poškodb in prenosov okužb, pri čemer so mladiči še posebej ranljivi, poudarjajo. Človekova prehrana, predvsem kruh, pa živalim daje občutek sitosti, kljub temu da jim ne zagotovi vseh potrebnih hranil.
Zakaj pa si labodi kljub mogočim izzivom še vedno najpogosteje izberejo prav urbane lokacije? Kot pojasnjujejo v DOPPS, so labodi, že odkar so jih preselili na evropsko celino, ptice urbanih mest. Njihova vloga je bila predvsem estetska, poznamo jih tudi pod imenom »parkovne ptice«, saj so še danes atrakcija, kjer koli gnezdijo. Labodi še danes vztrajajo pri življenju v bližini človeka, saj jim to prinaša številne prednosti, kot največje ptice si namreč lahko vedno izborijo največ prosto dostopne hrane.
Kljub temu da so labodi mestne ptice, so lahko v času, ko gnezdijo ali imajo naraščaj, izjemno napadalni do ljudi. Da se napadom izognemo, v njihova gnezda ne posegamo in jih ne poskušamo hraniti, saj s tem lahko sprožimo spore z drugimi pticami, ki bi se z labodi borile za hrano.
Labodja gnezda smo sicer v Ljubljani lahko že lani opazovali ob tivolskem ribniku, kjer si je par ustvaril domovanje tik pod ograjo na jugovzhodni strani ribnika. Izkušnje iz celotne Slovenije kažejo, da lahko labodi tudi popolnoma uspešno odgnezdijo, če so ljudje dovolj uvidevni in spoštujejo njihov življenjski prostor. Labode so namreč opazili tudi na mariborskem Lentu in v Fiesi.
