V zadnjem letu se je kulturno in družbeno življenje v občini Ig precej obogatilo. Lani so odprli Dom kulture Ig, letošnjo pomlad pa Morostig – hišo narave in kolišč ter tržnico, ki se v središču kraja odvija vsako soboto, spremljajo pa jo tudi različne prireditve. Pri čemer začetki gradnje doma kulture segajo več kot deset let nazaj, medtem ko je ideja o njegovem nastanku še starejša. Gradnja Doma kulture Ig – prizidka ob gasilskem domu – je zaradi omejenih finančnih sredstev potekala v več fazah do lani. Svoj čas je zahtevala pridobitev gradbenega dovoljenja, nato je nastopila recesija, ki je investicijo zamaknila, zatem sta bili nujni gradnji vrtca in prizidka k šoli, nato je na vrsto prišel dom kulture. Ta je v ižanski družbeni krajini zato mlad prostor, katerega identiteto še gradijo, vendar so njegovi programski obrisi že začrtani.

Oder za ljubiteljsko ustvarjalnost

Ižanski dom kulture bo v prvi vrsti namenjen ljubiteljski produkciji, čeprav bodo občasno gostili tudi kakšno profesionalno zasedbo. »Zdi se mi pomembno, da je dvorana namenjena ljubiteljski ustvarjalnosti. Želim si, da bi se čim več občanov udejstvovalo v kulturni produkciji. To, da bodo vstopali v ta prostor, šli na oder, na njem igrali, peli in plesali, se mi zdi bistvo doma kulture,« je povedala podžupanja, zadolžena za družbene in kulturne dejavnosti v občini Ig, Zuhra Jovanovič. Izkušnja odra, kot je dodala Polona Skledar, ki je na občini vodila projekt gradnje doma kulture, pa je lahko zelo čarobna in pomembna tudi za otroke. »Ideja je šole spodbuditi, da bi izbirne vsebine izvajale v domu kulture in bi otroci tako postopno rasli z njim. Zdi se nam pomembno, da se otroci v vrtcu in šoli navadijo hoditi v kulturne prostore, pa tudi to, da ima vsak otrok možnost preizkusiti oder.«

Tudi v rednem programu, ki ga za dom kulture snujejo na občini, se bodo posvetili otroškemu in mladostniškemu občinstvu. »Program, ki smo ga zasnovali, nagovarja različne starostne skupine, pri čemer je veliko zanimanja za kulturni program za otroke in mladino. V naši občini zaznavamo trend priseljevanja, saj ljudje iščejo atraktivne stanovanjske lokacije izven mesta. Zato je pri nas precej mladih družin, kar seveda pomeni veliko otroškega občinstva,« je pojasnila Zuhra Jovanovič. Poleg gledališke ustvarjalnosti in lutkovnih predstav bo oder v rednem programu namenjen tudi glasbi. »Nastopili bodo pevski zbori, nekateri tovrstni koncerti so se že odvili, in različne manjše glasbene zasedbe. Imeli bomo tudi koncerte klasične glasbe, saj na tem območju prevladuje harmonika, zato je pomembno, da razgibamo lokalno glasbeno okolje. Da torej program ni enoznačen, temveč da predstavljamo različne vsebine in ravni izvedbe,« je še dejala podžupanja.

Aktivno društveno življenje

Sogovornici sta pripovedovali tudi o razvejenem in živahnem društvenem življenju na Igu. »Društva, od kulturnih in turističnih do športnih, so pri nas zelo aktivna,« je poudarila Zuhra Jovanovič. Krajani trenirajo rokomet, ki je zelo priljubljen, karate, baseball in šah, spet drugi so zavzeti ljubiteljski gledališčniki, ki so do nastanka Doma kulture Ig nastopali v občinskih dvoranah v Iški vasi in na Golem. Tudi v večini okoliških krajevnih gasilskih domov so večnamenski prostori, ki začasno lahko postanejo »gledališki oder«. A ne glede na te možnosti ima nova ižanska večnamenska dvorana z dvignjenim odrom in vzpenjajočim se avditorijem kar nekaj prednosti. Sodobna tehnična oprema vključuje tudi filmski projektor in platno, hkrati je prostor zaradi dvigala dostopen osebam z gibalnimi oviranostmi, za uporabnike slušnih aparatov pa je nameščena slušna induktivna zanka. V preddverju pritličja in nadstropju kulturnega doma je prostor tudi za razstave, delavnice in družabne dogodke. To je še en načrt, ki ga želijo v domu kulture uresničiti, in sicer da bo to tudi kraj srečevanja in druženja, pospremljenega z različnimi programskimi vsebinami. Kar se tiče odziva krajanov ob odprtju novega kulturnega prostora, je po besedah Zuhre Jovanovič takšen, kot so pričakovali. »Ko se začnejo dela na vrtu in njivah, interes za prireditve upade. Že od nekdaj vemo, da sezona zato traja od oktobra do najkasneje aprila, tam do začetka poletja, kar je tudi nasploh običajna sezona v domovih kulture. Jeseni se ljudje spet vrnejo v dvorane. Tudi ljudje, za katere je Ig le spalno naselje, želijo v toplejšem delu leta čim več časa preživeti na prostem, in ne v zaprtih prostorih.«

Medobčinsko kulturno sodelovanje

V Domu kulture Ig razmišljajo tudi o kulturnem sodelovanju z občinami v okolici Ljubljane. Da bi se povezali z gledališkimi, plesnimi in drugimi ustvarjalnimi ljubiteljskimi društvi, denimo iz občin Velike Lašče, Škofljica, Brezovica in preostalih, ter bi skupaj oblikovali abonma, pripovedujeta sogovornici. V mislih imajo tudi različne abonmaje za ranljive skupine – za starejše, za varovance Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič v Dragi ter za zaprte osebe. Idejo o abonmajih za otroke, mlade in ranljive skupine so na Občini Ig vključili tudi v strategijo razvoja kulture v Ljubljanski urbani regiji 2023–2027, ki je prvi strateški dokument regionalnega načrtovanja kulturne politike v Sloveniji in je nastal v sodelovanju med 25 občinami Ljubljanske urbane regije. »V kulturo sto na uro« so na Igu poimenovali ta svoj predlog medobčinskega sodelovanja, ki predvideva oblikovanje abonmajev različnih kakovosti in različnih tudi po zvrsteh umetnosti znotraj posameznega abonmaja, poleg tega razmišljajo tudi o e-abonmajih, v okviru katerih bi si predstave preko prenosov v živo iz doma kulture lahko na zaslonih ogledali tudi v bližnjem Zavodu za prestajanje kazni zapora.