V zadnjem letu se je kulturno in družbeno dogajanje v občini Ig precej obogatilo. Lani so odprli Dom kulture Ig, letošnjo pomlad pa Morostig – hišo narave in kolišč ter tržnico, ki v središču kraja poteka vsako soboto, spremljajo pa jo tudi različne prireditve. Začetki gradnje doma kulture segajo več kot deset let nazaj, ideja o njegovem nastanku pa je še starejša. Gradnja Doma kulture Ig – prizidka ob gasilskem domu – je zaradi omejenih finančnih sredstev potekala v več fazah do lani. Svoj čas je zahtevala pridobitev gradbenega dovoljenja, nato je nastopila recesija, ki je investicijo zamaknila, zatem sta bili nujni gradnji vrtca in prizidka k šoli, nato je na vrsto prišel dom kulture. Ta je v ižanski družbeni krajini mlad prostor, katerega identiteto še gradijo, vendar so njegovi programski obrisi že začrtani.

Oder za ljubiteljsko ustvarjalnost

Ižanski dom kulture bo v prvi vrsti namenjen ljubiteljski produkciji, čeprav bodo občasno gostili tudi kakšno profesionalno zasedbo. »Zdi se mi pomembno, da je dvorana namenjena ljubiteljski ustvarjalnosti. Želim si, da bi se čim več občanov udejstvovalo v kulturni produkciji. Da bi vstopali v ta prostor, šli na oder, na njem igrali, peli in plesali – to se mi zdi bistvo doma kulture,« je povedala podžupanja, zadolžena za družbene in kulturne dejavnosti v občini Ig, Zuhra Jovanovič. Izkušnja odra, kot dodaja Polona Skledar, ki je na občini vodila projekt gradnje doma kulture, je lahko zelo čarobna in pomembna tudi za otroke. »Ideja je spodbuditi šole, da bi v domu kulture izvajale izbirne vsebine in bi otroci tako rasli z njim. Zdi se nam pomembno, da se otroci v vrtcu in šoli navadijo hoditi v kulturne prostore, poleg tega si želimo, da ima vsak otrok možnost preizkusiti oder.«

Tudi v okviru rednega programa, ki ga pripravljajo na občini, se bodo v domu kulture posvetili otroškemu in mladostniškemu občinstvu. »Program, ki smo ga zasnovali, nagovarja različne starostne skupine, in za kulturni program za otroke in mladino je veliko zanimanja. Mnogi se priseljujejo v našo občino, saj ljudje iščejo atraktivne stanovanjske lokacije izven mesta. Zato je pri nas precej mladih družin, kar seveda pomeni veliko otroškega občinstva,« je dejala Zuhra Jovanovič. Poleg gledališke ustvarjalnosti in lutkovnih predstav bo oder v rednem programu namenjen tudi glasbi. »Nastopili bodo pevski zbori, nekateri tovrstni koncerti so se že odvili, in različne manjše glasbene zasedbe. Imeli bomo tudi koncerte klasične glasbe, saj tu prevladuje harmonika, zato je pomembno, da razgibamo lokalno glasbeno okolje. Da torej program ni enoznačen, temveč da predstavljamo različne vsebine in ravni izvedbe,« je še pojasnila podžupanja.

Aktivno društveno življenje

Sogovornici sta pripovedovali tudi o tem, kako je društveno življenje na Igu razvejeno in živo. »Društva, od kulturnih in turističnih do športnih, so pri nas zelo aktivna,« je poudarila Jovanovičeva. Krajani trenirajo rokomet, ki je zelo priljubljen, karate in baseball ter igrajo šah, spet drugi so zavzeti ljubiteljski gledališčniki, ki so do zgraditve Doma kulture Ig nastopali v drugih občinskih dvoranah v Iški vasi in na Golem, sicer pa so v večini okoliških krajevnih gasilskih domov tudi večnamenski prostori, ki lahko postanejo gledališki oder. A ne glede na te možnosti ima nova ižanska večnamenska dvorana z dvignjenim odrom in vzpenjajočim se avditorijem seveda kar nekaj prednosti. Poleg sodobne tehnične opreme, ki vključuje tudi filmski projektor in platno, je prostor zaradi dvigala dostopen osebam z gibalnimi oviranostmi, za uporabnike slušnih aparatov pa je nameščena slušna induktivna zanka. V preddverju pritličja in v nadstropju je v domu kulture prostor tudi za razstave, delavnice in družabne dogodke. Kar je še ena naloga, ki jo želijo v domu kulture opravljati, da bo to tudi kraj srečevanja in druženja, pospremljenega z različnimi programskimi vsebinami. Kar se tiče odziva krajanov ob vzpostavitvi novega kulturnega prostora, je po besedah Zuhre Jovanovič takšen, kot so pričakovali. »Ko se začnejo dela na vrtu in njivah, interes za prireditve upade. Že od nekdaj vemo, da zato sezona traja od oktobra do najkasneje aprila, kar je – tam do začetka poletja – običajna sezona tudi nasploh v domovih kulture. Jeseni se ljudje spet vrnejo v dvorane. Tudi ljudje, za katere je Ig le spalno naselje, želijo v toplejšem delu leta čim več časa preživeti na prostem, in ne v zaprtih prostorih.«

Medobčinsko kulturno sodelovanje

V Domu kulture Ig razmišljajo tudi o kulturnem sodelovanju z občinami v okolici Ljubljane. Želijo se povezati z gledališkimi, plesnimi in drugimi ustvarjalnimi ljubiteljskimi društvi, denimo iz Velikih Lašč, Škofljice, Brezovice in preostalih občin, da bi skupaj zasnovali abonma, pripovedujeta sogovornici. V mislih imajo tudi različne abonmaje za ranljive skupine – za starejše, za varovance Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič iz Drage ter za zaprte osebe. Idejo o abonmajih za otroke, mlade in ranljive skupine so v Občini Ig vključili tudi v strategijo razvoja kulture v Ljubljanski urbani regiji 2023–2027, ki je prvi strateški dokument regionalnega načrtovanja kulturne politike v Sloveniji in je nastal s sodelovanjem med 25 občinami Ljubljanske urbane regije. »V kulturo sto na uro« so na Igu poimenovali ta svoj predlog medobčinskega sodelovanja, ki predvideva oblikovanje abonmajev različnih kakovosti in različnih tudi po zvrsteh umetnosti znotraj posameznega abonmaja. Poleg tega razmišljajo tudi o e-abonmajih, v okviru katerih bi si predstave preko prenosov v živo iz doma kulture lahko na zaslonih ogledali tudi v bližnjem Zavodu za prestajanje kazni zapora.