»Prepričan sem, da so mnogi že močno naveličani poplave plastike in kitajskega blaga, zato se zavest Slovencev, kako zelo je pomembno rokodelstvo, počasi prebuja. Tisti, ki želi kupiti nekaj avtentičnega, bo poiskal obrtnike in znal ceniti njihova znanja, čeprav se mnoga žal niso zadržala in so številni dragoceni rokodelski poklici do danes že izumrli,« je med predstavitvijo lončarstva v kranjski knjižnici povedal mojster oblikovanja gline Niko Zupan. Skupaj z ženo Barbo Štembergar Zupan se z lončarstvom ukvarjata že 35 let. Ustvarjata v lastnem zavodu V-oglje, izdelke večinoma izdelujeta po naročilu, organizirata razna mednarodna izobraževanja, tudi v tujini, pogosto v Turčiji, kjer tudi predavata. »Tradicionalnih lončarjev je v naši državi izredno malo, več je keramikov, ki izdelujejo umetniško keramiko. Na rokodelskem področju bi bilo treba več narediti tudi s strani države, morda z uvedbo nižjih davkov za rokodelce. Gre namreč za kulturno dediščino, identiteto naroda, ki jo je treba ohranjati in biti nanjo ponosen. Slovenci ne slovimo le po izrednih športnih uspehih, ampak imamo tudi zelo bogato znanje iz obrtništva,« je jasen Niko Zupan.

Mozaičarja samouka Tonija Papeža iz Kranja je ljubezen do ustvarjalne tehnike izdelovanja mozaikov pred desetimi leti popeljala v eksperimentiranje z različnimi gradivi in izdelki. »Odkar pomnim, sem domov nosil razne kamenčke. Izdelava mozaikov iz kamenčkov in ostankov keramičnih ploščic je zame pravzaprav sprostitev, takrat spočijem svoje misli in pozabim na vse, kar se dogaja po svetu. Televizije že leta ne gledam, moja televizija so moji mozaiki,« je zaupal nekdanji podjetnik, ki se je pred upokojitvijo ukvarjal z galvansko opremo, čistilnimi napravami in prezračevanjem. »Ogromno idej za ustvarjanje najdem na spletu, v naravi in med potovanji po svetu – tudi v afriški puščavi, ki me je prevzela pred leti,« je povedal Papež, ki meni, da je rokodelstvo v naši državi še vedno premalo cenjeno, Slovencem pa se rokodelski izdelki, za izdelavo katerih je včasih potrebnih več kot petdeset ur dela, zdijo pogosto predragi.

Pomemben prenos kulturne dediščine

Jože Štefe iz Srednje Bele pri Preddvoru se ukvarja s pletarstvom in je eden redkih mojstrov, ki še obvladajo starodavno pletarsko obrt. S tradicionalnim pletenjem košar se trudi ohranjati našo kulturno dediščino. »Veščine sem se naučil od svojega očeta, on pa od svojega. Izdelujem košare, cajne, koše in cambohe, ki jih rad predstavljam na raznih sejmih, svoje znanje pletenja košar pa rad predajam tudi otrokom,« je pojasnil Štefe. Veliko zanimanja obiskovalcev kranjske knjižnice so pritegnile tudi vsestranske rokodelke iz Moravške doline. Branka Bizjan se že 65 let se ukvarja z izdelavo rož iz papirja. Gre za veščino oblikovanja papirja v predmete, ki posnemajo naravno podobo rož in rastlinja. »Včasih so ženske doma vse same izdelale, od poročnih šopkov do pletenic, ki so jih spekle in z rožicami okrasile ob rojstvu otrok, od cvetlične ureditve cerkva ob praznikih do izdelave pogrebnega venca. Sama sem od malih nog rada spremljala svojo sosedo, ki me je učila delati z rokami, medtem ko me je za pletenje navdušila mama Veronika Čebela, ki je veliko pletla za našo družino. Moje veselje do ročnih del se je z leti povečevalo, tako sva z očetom popravljala ko​šare in grablje, hodila v gozd nabirat material in se seznanjala z večino del na kmetiji,« je svojo strast opisala Branka Bizjan. V okviru Rokodelskega centra Moravče skupaj s somišljeniki, med katerimi so tako ženske kot moški, že 26 let prenaša znanja naprej, piše o knjige in priročnike, da bo rokodelsko znanje ostalo za zanamce. Člani centra dvakrat na mesec ustvarjajo skupaj, prirejajo pa tudi rokodelske tabore in mladinske delavnice.

»V sklopu domoznanskega septembra smo v okviru gorenjskih knjižnic nagovorili obiskovalce ter jim prikazali poklice, spretnosti in veščine, ki izumirajo, a so zelo pomembni za prenos kulturne dediščine. Odziv je bil izjemen, videli so dejavnosti številnih ustvarjalcev, ki jih ni mogoče videti na vsakem koraku, se z njimi pogovorili in naučili marsikaj novega,« je predstavitev rokodelcev strnila direktorica Mestne knjižnice Kranj Maja Vunšek. V sredo, 27. septembra, bodo tam slovesno odprli domoznansko razstavo o Ivanu in Mariju Preglju.