»Po naših evidencah na koncu brez plačila ostaneta dva dijaka ali študenta od 10.000 mladih, poleg tega so plačani vsi obračunani socialni prispevki iz študentskega dela,« je na vprašanje o kršitvah pri izplačilu odgovorila vodja posredovanja dela pri Študentskem servisu Carmen Zajc. Študentsko delo je po njenih besedah najbolj urejena začasna in občasna oblika dela. »Ravno zaradi učinkovite ureditve študentskega dela se pojavljajo druge, manj regulirane oblike dela, ki bi jih država morala spraviti v bolj nadzorovan sistem in zaščititi vse delavce, ki opravljajo delo prek drugih oblik,« je opozorila. Navedla je, da je sodeč po kratki analizi, ki so jo opravili na Študentskem servisu, ravno to področje eden največjih današnjih izzivov za zakonodajalca in nadzor. »Ob kršitvah odločb zakona o delovnih razmerjih, ki se na podlagi 211. člena uporabljajo v primerih študentov, je inšpektor pristojen ukrepati,« je pojasnil sekretar Inšpektorata Republike Slovenije za delo (IRSD) Slavko Krištofelc. »V letu 2023 je bilo zabeleženih devet kršitev omenjenega člena,« je odgovoril na vprašanje, kako pogosto prihaja do kršitev. »Lani smo ugotovili 109 primerov kršitev 13. člena ZDR-1, pri čemer ne vodimo statističnih podatkov posebej po posameznih civilnopravnih pogodbah, torej tudi ne posebej za študentske napotnice,« je razložil Krištofelc. V letnem poročilu IRSD 2022 so zapisali, da se z vidika ugotovljenih kršitev na področju delovnih razmerij stanje ni bistveno spremenilo.

Študentski servis je veliki zaviralec dela na črno. »Že pred izdajo napotnice delodajalca preverimo in se na podlagi morebitne slabe bonitete in sporov odločimo, ali bomo napotnico sploh izdali. Med samim procesom sodelujemo tako z mladimi kot z delodajalcem,« je na vprašanje o preverjanju možnih kršitev odgovorila Carmen Zajc. Na majhno število kršitev naj bi pozitivno vplivali tudi nova zakonodaja o obveznem evidentiranju delovnega časa, ki zahteva vsakodnevno vodenje podatkov o začetku in končanju dela, ter pokojninska doba, ki študentom teče ob delu prek napotnice. »V povprečju dijak ali študent, ki opravlja študentsko delo, na leto pridobi 2,5 meseca pokojninske dobe. Ta ni enaka delovni dobi, ki prek napotnice ne teče, vendar se pojavlja vedno več prakse delodajalcev, ki čas opravljanja študentskega dela priznajo mladim pri prvi zaposlitvi kot delovno dobo in jim v ta namen pri redni zaposlitvi izplačajo tudi dodatek na delovno dobo,« je pojasnila Carmen Zajc in zaključila, da upoštevanje pokojninske dobe tudi pozitivno vpliva na zakonitost opravljanja študentskega dela prek napotnice. 

Priporočamo