17. novembra so na Agenciji RS za okolje iz medijev izvedeli, da je prišlo v zreškem Uniorju pred mesecem dni, če smo natančni, se je to zgodilo 26. oktobra, do okoljske nesreče, o kateri pa javnosti, niti uprave za zaščito in reševanje, niso obvestili. Šele ko so o tem, kaj se je pri njih dogajalo, na upravo podjetja začela prihajati novinarska vprašanja, so se odgovorni zganili in predstavili nekaj več podrobnosti. Predsednik uprave Uniorja Darko Hrastnik in član uprave Branko Brečko sta povedala, da so to, da je prišlo do izpusta neznane snovi, prvi zaznali in jih na to tudi opozorili njihovi zaposleni, ki so imeli vozila parkirana na parkiriščih v okolici Uniorja. Nemudoma so ustavili proizvodnjo in o tem obvestili inšpektorat za okolje in prostor. Ne pa tudi širše javnosti, kar so pred dobrim tednom tudi priznali in ta kratek stik obžalovali. Hrastnik in Brečko sta pojasnila, da je do izpusta neznane snovi v obliki pare, ki je prekrila avtomobile, prišlo zaradi okvare čistilne naprave odpadnih plinov, ki vsebujejo kapljice vodne raztopine kromove kisline, ki se uporablja kot elektrolit v postopku kromiranja izdelkov. Te kapljice čistilna naprava običajno zadrži in jih vrne nazaj v proces, očiščene odpadne pline pa odvajajo v okolje. Zaradi okvare pa je iz kadi za galvanizacijo v zrak ušla manjša količina kromovega trioksida.

»S sodelavci smo takoj, ko smo zaznali okvaro, ukrepali in se lotili sanacije,« je pred dobrim tednom povedal Hrastnik. In hkrati zagotovil, da naj izredni dogodek ne bi vplival na okolje. So se pa na več sto vozilih v okolici tovarne res pojavili madeži, šlo je za zmes pare, ki sta jo v okolje dodatno raznašala dež in veter. Prvi mož Uniorja je tudi dejal, da je mogoče te madeže z vozil odstraniti s poliranjem. Zato so na sedežu podjetja skupaj z zavarovalnico opravili ogled vseh s paro prekritih vozil in bodo oškodovancem povrnili stroške poliranja.

Že preliminarne meritve v podjetju, ki so jih opravili 7. novembra, so po besedah vodstva pokazale, da izpusti niso povzročili okoljskih težav in da je bila večina meritev pod opozorilno vrednostjo. To, da škoda okolju ni bila povzročena, je na podlagi odvzetih vzorcev potrdila tudi analiza, ki sta jo skupaj opravili agencija za okolje in biotehniška fakulteta. »Razen škode na avtomobilih, ki jo je prijavilo okoli 460 lastnikov vozil, ki so bili parkirani v smeri južno do vzhodno od kraja izpusta, pa dogodek ni vplival niti na zdravje ljudi.«

Vrednosti pod mejo

»Najbolj oddaljeno mesto vzorčenja je bilo na kmetijskem zemljišču oziroma travniku med osnovno šolo v Zrečah in regulirano strugo reke Dravinje. Vzorci tal na travniku in zelenicah so bili odvzeli na dveh globinah, vzorec mivke na eni. Na odvzetih vzorcih so bile izvedene analize skupne vsebnosti kovin, od kadmija do bakra, niklja, svinca, cinka, živega srebra, kobalta, molibdena in arzena, pa tudi samega croma 6+. A so vsi rezultati analiz pokazali, da so izmerjene vrednosti spojin pod mejno vrednostjo, vsebnost cromovih spojin pa v mejah naravnega ozadja,« je sporočil Andrej Vuga z ministrstva za okolje in prostor.

Kot dodajajo na ministrstvu, mejna vrednost glede na uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh pomeni gostoto posamezne nevarne snovi v tleh, ki pomeni takšno obremenitev tal, da se še vedno zagotavljajo primerne življenjske razmere za rastline in živali in pri kateri so učinki ali vplivi na zdravje človeka in okolje še sprejemljivi.