Vodniki z izkušnjo brezdomstva pot po Ljubljani izberejo sami, glede na svojo osebno zgodbo in izkušnje. Na turi pripovedujejo o sebi, brezdomstvu in mestu. Gašper Povšnar je na ulici preživel več kot dve leti. »Žalostno je, kako hitro lahko padeš v čisto drug svet. Težko je. Moraš stisniti in se povleči iz tega, ker to ni normalno življenje, temveč poguba,« o svoji pretekli izkušnji brezdomstva na poti med dnevnim centrom društva za zmanjševanje škodljivih posledic Stigma na Petkovškovem nabrežju in Mesarskim mostom pripoveduje vodnik. Pod Mesarskim mostom je preživel več mesecev, se sedaj, ko je že skoraj dve leti v programu nastanitve društva Kralji ulice, spominja Povšnar. Pred mesecem in pol je dobil tudi službo v podjetju Gornik, za to priložnost pa je, kot poudari, zelo hvaležen. »Imam veliko volje, končno sem prišel do nečesa. Večkrat se spomnim, kaj sem dal skozi, vendar to sprejemam kot svojo preteklost, zdaj moram gledati naprej. Pomagalo mi je stanovanje, ki sem ga s sostanovalci dobil v najem od Kraljev ulice. Ne vem, kje bi bil, če se ne bi povezal s Kralji ulice,« pripoveduje Gašper Povšnar. Po poklicu je kuhar, in preden je pristal na ulici, je delal v različnih ljubljanskih gostilnah. »Delal sem po 12 in več ur na dan, kar človek težko zdrži, začeli smo z alkoholom in drogami, po 13 letih sem preveč zavozil in nisem bil več sposoben kakovostno delati.« Izgubil je službo in začelo se je obdobje brezdomstva. »Ne strinjam se z opredelitvijo, da če si na ulici, moraš biti ves čas pod vplivom neke substance, je pa veliko lažje. Lažje ignoriraš utrujenost in preživiš ves dan zunaj, pa naj bo dež, sneg, mraz …« pravi nekdanji odvisnik. Pozimi, kot se še spominja, se je velikokrat grel na javnem stranišču v središču mesta. »Če notri ne kadiš in ne smetiš, ne delaš težav, te varnostniki pustijo pri miru, tako da sem se pozimi, ko je bil minus, večkrat zaprl noter in zaspal.«

Spanje pod mostom in v podhodu

Kot na turi po Ljubljani pripoveduje vodnik, je več mesecev spal pod Mesarskim mostom, kjer mu je starejša gospa redno prinašala hrano in nekaj cigaret, dlje časa pa je spal tudi v podhodu Ajdovščina, kjer je našel več miru. »Tam ni bilo živžava iz lokalov. Zjutraj sem pospravil svoje stvari, jih zavil v vrečo in odnesel smeti. Tam sem preživel pet mesecev,« svoje izkušnje še posreduje Povšnar. Ob tem navede, da je kdaj prenočil tudi v zavetišču za brezdomce na Poljanski cesti in v zavetišču za brezdomne uživalce nedovoljenih drog. »Kdaj smo prespali tudi v kakšnem hostlu. Če si kakšen dan dovolj zaslužil s prodajo časopisa Kralji ulice, si si lahko plačal nočitev, kar so nato, ker so bili v sobah problemi s smetenjem, začeli omejevati.« Na topel obrok pa je, kot Povšnar omenja oskrbo v središču Ljubljane za brezdomne, mogoče iti v zavetišče na Poljanski ali v dnevni center Društva prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote v Plečnikovem podhodu.

Načelo »​najprej stanovanje«​

»Ko sem spal pod mostom, so vsako jutro k meni prišli iz društva Kralji ulice, in mi prinesli odeje. Čez čas sem nato vsak petek začel hoditi k njim na sestanke, kjer smo se pogovarjali, kako poteka program namestitve, kaj si želim in kakšen je moj načrt,« pripoveduje Gašper Povšnar. »Program nastanitve, ki ga počasi končujem, je usmerjen k temu, da gre človek z ulice, si uredi življenje, tako kot je to uspelo meni. Se spravi k sebi, se poskusi zaposliti ali se ukvarjati z nečim zdravim,« je jasen.

Program Individualizirana in celovita nastanitvena podpora brezdomnim, ki ga v društvu Kralji ulice izvajajo od leta 2008, je prvi tovrstni program v Sloveniji. »Temelji na načelu 'najprej stanovanje', ki se opira na idejo, da je pravica do nastanitve temeljna in neodtujljiva pravica vsakega človeka. Osnovni namen programa je prispevati k uresničevanju te pravice za osebe, ki so večkratno in izjemno socialno izključene in imajo zaradi tega močno okrnjene možnosti za uresničevanje te pravice,« pojasnjuje vodja programa nastanitvene podpore Maja Kozar iz društva Kralji ulice. Za izvajanje programa imajo v društvu 12 stanovanj, večino od teh v trajnem najemu od Javnega stanovanjskega sklada MOL, v njih pa za določen čas, praviloma 18 mesecev, nastanijo osebe, ki so brez ustrezne nastanitve. »Pogoj za vključitev v program je – poleg tega, da je oseba brezdomna oziroma močno ogrožena, da brezdomna postane –, da je nekaj časa redno prihajala na individualne razgovore za kandidate ter izkazala zadostno mero motivacije slediti ciljem programa,« pravi Kozarjeva. Program predvideva sobivanje v stanovanju in redne sestanke bivalne skupnosti s ključnima strokovnima delavkama, ki posamezno enoto spremljata. Pri čemer program nastanitvene podpore poleg bivanja vključuje tudi celostno spremljanje strokovne delavke, s katero posameznik izdela individualni načrt. V njem si določi realistične cilje, med katerimi je postopno bivalno osamosvajanje. Program nastanitvene podpore namreč predstavlja prehod iz bivanja na cesti v samostojno bivanje, pri čemer pa v Kraljih ulice za celovito socialno vključevanje ponujajo še preostalo potrebno podporo.