Krajinski park Ljubljansko barje (KPLB) je bil vzpostavljen leta 2008. Prometna infrastruktura, ki bi pomagala izkoristiti turistični potencial in bila obenem zavezana načelom spoštovanja naravne dediščine, je ključen izziv pred tako imenovanimi barjanskimi občinami. Teh je sedem, poleg Ljubljane še Brezovica, Škofljica, Ig, Vrhnika, Log - Dragomer in Borovnica. Razvoj povezane infrastrukture in vzpostavitve skupne vizije je še v fazi usklajevanja med občinami ter različnimi državnimi institucijami in ministrstvi. S 135 kvadratnimi kilometri ravninskega dela na robu prestolnice ter hribovitim gozdnatim zaledjem ima Ljubljansko barje velik potencial predvsem za kolesarsko rekreacijo in turizem. »Razvoj kolesarskih mrež je dolgotrajen proces, ker moramo uskladiti vseh sedem občin. Počasi že vidimo rezultate. To ne pomeni, da bo že prihodnje leto vse urejeno,« nam je povedal Janez Kastelic, direktor KPLB.
Barje je prepredeno z nepregledno mrežo poljskih poti, ki so slabo označene. Enotne označbe, ki bi vodile kolesarje na Barju med različnimi občinami, so še v fazi usklajevanja. »Pomen načrtovanja kolesarskih poti je, da se označijo in povežejo tisti deli parka, ki so vredni ogleda in primerni za namen rekreacije. Ostali deli pa se delno zaprejo. Govorimo o trajnostnem turizmu, to pa pomeni tudi, da se mora pritisk obiskovalcev na nekaterih bolj občutljivih območjih zmanjšati,« je še opozoril direktor Kastelic.
Težave z lastniki zemljišč
V Lokalni akcijski skupini Barje z zaledjem (LAS Barje) so v projektu Barjanski mozaik pripravili zemljevid z možnimi trasami za kolesarje. »Poiskali smo vse obstoječe kolesarske poti, jih pregledali, popisali in naredili GPS-točke. Zdaj pripravljamo spletno stran z vsemi opisi in pa brošuro z vsemi kolesarskimi potmi. Zaenkrat imamo deset kolesarskih poti in tri koloparke, potem bomo zadevo širili,« nam je povedala Helena Čuk iz LAS Barje. Prvo izdajo zemljevida so morali sicer dodelati, saj so posamezne poti vodile preko zasebnih zemljišč, katerih lastniki so projektu nasprotovali. Matej Gojčič iz regionalne razvojne agencije ljubljanske urbane regije opozarja, da bi bilo dobro prilagoditi zakonodajo glede kolesarjenja na kmetijskih območjih, da bi manj bremenila lastnike kmetijskih zemljišč. »Vedno je bila dilema, da kmetje niso pustili gradnje kolesarskih povezav na svojih zemljiščih predvsem zaradi čiščenja in umazanije s koles. V Avstriji je uveljavljeno pravilo, da je vzdrževalec kolesarske infrastrukture zadolžen za čiščenje kolesarske steze. To pomeni, da če traktor zapelje na kolesarsko stezo, dolžnost čiščenja ni na kmetovalcu.« Dodaja, da je pri zasebnih zemljiščih dodaten problem zavarovanje, saj je lahko v določenih primerih lastnik odgovoren za nesrečo. »Če se v Avstriji na kolesarski povezavi, ki prečka zasebno zemljišče, zgodi nesreča, gre zavarovanje preko upravljalca kolesarske infrastrukture in ne lastnika zemljišča.« Gojčič meni, da bi podobno prakso morali uveljaviti tudi pri nas.
Dvoživke, turisti in domačini
Primer trajnostne mobilne infrastrukture, ki je zavezana varovanju narave in sledi sodobnim potrebam prebivalcev, lahko vidimo v Borovnici. Pred leti so pri železniški postaji že uredili parkirišče P+R in ga opremili s polnilnicami za električne avtomobile, v soboto so z odprtjem novega koloparka obeležili svetovni dan kolesarstva, jeseni predvidoma pa bo končan še odsek barjanskega kolesarskega omrežja Borovnica–Breg. »Gre za dva kilometra dolgo kolesarsko povezavo na regionalni cesti Vrhnika–Podpeč,« je pojasnil Andrej Klemenc, višji svetovalec za razvoj in razvojne projekte na občini Borovnica. »Pri gradnji smo se soočali s številnimi izzivi, od pridobivanja lastništva zemljišč do tega, da gre povezava med železniškim koridorjem in vodotokom Borovniščica preko Nature 2000. Naknadno smo tako morali sprojektirati še šest podhodov za prečkanje dvoživk.« Dodaja, da bo kolesarska povezava izboljšala prometno varnost za šolarje, prav tako pa bo izboljšala dostop do brežanskega dela Ljubljanskega barja in do naravnega spomenika Goriški mah.
