V ponedeljek sta bili na občino vloženi kar dve pobudi za izvedbo referenduma, na kateri bi občani Ljubljane glasovali o Odloku o spremembah in dopolnitvah Odloka o Krajinskem parku Tivoli Rožnik in Šišenski hrib, ki ga je ljubljanski mestni svet izglasoval prvega julija. Na podlagi izglasovanega odloka po novem za dogodke na petih lokacijah na območju krajinskega parka ne bi bilo več potrebno soglasje Zavoda RS za varstvo narave. Odlok bi moral biti že ta teden vpisan v uradni list, a se je zaradi referenduma prestavil na jesen, o čemer smo že poročali.
Komentar Vanje Brkić: Problem, ki presega en koncert
Svetniška pobuda
»Za referendumsko pobudo smo se odločili, ker je Mestni svet s spremembo odloka pet lokacij izločil iz naravovarstvenega režima, ki določa, da je za javne prireditve, ki bi lahko ogrozile ugodno stanje živalskih vrst in njihovih habitatov ter varstvo naravnih vrednot, potrebno pridobiti predhodno soglasje Zavoda za varstvo narave,« je odločitev pojasnila Jasminka Dedić, ki je ena izmed treh svetnikov, ki so podali pobudo za referendum. Pri tem je ostro zavrnila navedbe, da gre za obračun opozicije z ljubljanskim županom na račun njegovega prijateljevanja z glasbenikom Magnificom. Ta je želel v Tivoliju imeti veliki koncert za kar ni uspel pridobiti ustreznega soglasja. Omenjena sprememba odloka je na program mestnega sveta prišla potem, ko je zavod že drugič zavrnil izdajo soglasja. Sprememba je bila izglasovana po hitrem postopku in je zato v javnosti bila razumljena kot ukrep s katerim bi glasbeniku občina vendarle lahko omogočila izvedbo koncerta.
Preberite tudi: »Sem del Tivolijevega habitata«
Oči na ministrstvu
Zaradi vloženih referendumskih pobud se je uveljavljanje spremembe odloka zamaknilo za več mesecev. Edina možnost, da se koncert dejansko izvede v parku je potencialna odločitev Ministrstva za naravne vire in prostor, ki trenutno obravnava pritožbo organizatorjev koncerta na drugo zavrnitev soglasja. »V kolikor bo ministrstvo ugodilo pritožbi organizatorja, bo poslalo jasno sporočilo vsem 212 slovenskim županom, da lahko na področju varstva tako naravne kot kulturne dediščine zaobidejo mednarodne konvencije, slovensko zakonodajo in evropsko zakonodajo,« je opozorila Dedićeva.
Omenjeno ministrstvo vodi minister Jože Novak, ki prihaja iz Gibanja Svoboda. Mestni svetniki, ki prihajajo iz te stranke pa so že junija glasovali za spremembo odloka. »Ta minister niti ne bi bil prvi minister iz kvote Gibanja Svoboda, ki je pokleknil in se opravičeval županu Zoranu Jankoviću pred kamerami,« je posvarila svetnica in pri tem posvarila predsednika vlade, da naj se postavi na stran stroke, saj bo v nasprotnem primeru nosil politično odgovornost za razkroj strokovnih institucij v državi.
Ljudska pobuda
Mestni svet, v katerem ima koalicija trdno in složno večino, bo o referendumski pobudi treh svetniških kolegov glasoval na septembrski seji. Po pričakovanju opozicije bo pobudo večina v mestnem svetu zavrnila. Nasprotniki odloka so zato podali tudi civilno pobudo za referendum, za katero je potrebnih 100 podpisov. Za tako imenovani civilno pobudo bo v kasneje določenem časovnem razponu potrebno zbrati še nekaj čez 11 tisoč podpisov.
Preberite tudi: Bomo o občinskem odloku odločali na referendumu in kaj pobuda pomeni za Magnifica?
Med civilnimi pobudniki je tudi arhitekt Arne Vehovar, ki se je strinjal z oceno svetnice, da pri tem vprašanju ne gre samo za posamezen odlok in specifični park. Tudi po njegovi oceni se v vsebini in načinu sprejemanja odloka kaže dolgotrajnejši vzorec in način delovanja, ki ga želijo preizprašati na referendumu. »Pripombe in pozive civilne družbe občina konstantno ignorira. Strokovne institucije, ki so zakonsko vključene v presojo postopkov, pa so izpostavljene političnim pritiskom, posamezniki znotraj institucij, ki nasprotujejo spornim odločitvam, pa so izločeni iz postopkov,« je pobudo za referendum utemeljil arhitekt.
Pobudnik Sašo Đorđević, pa je župana vendarle pozval naj prekliče odlok in tako prepreči referendum: »Pozivam župana, da mestnemu svetu predlaga razveljavitev odloka in tako prepreči referendum, da se nato stroka, izvajalci dogodkov in prireditev ter predstavniki MOL-a sedejo za mizo in denar, ki bi ga porabili za izvedbo referenduma MOL raje porabi za tehnične rešitve in načrt upravljanja z Krajinskim parkom, kot so to predlagali mladi za podnebno pravičnost.«
