»Ocenjevalna komisija bo ponovno pregledala in ocenila natečajne elaborate,« lahko preberemo v objavi na spletni strani Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije v zvezi z arhitekturnim natečajem za obnovo in dograditev Plečnikovega Baragovega semenišča. Sedaj razveljavljeni rezultati natečaja so postali znani konec junija, ko je strokovna komisija med devetimi prijavami izbrala rešitev, ki jo je pripravila skupina arhitektov s prvopodpisanim arhitektom Matejem Vozličem. V odločitvi o razveljavitvi natečaja lahko preberemo, da so ob pregledu dokumentacije ugotovili, da je »prišlo do računske napake, saj je v natečajni ponudbeni dokumentaciji napačno navedena bruto površina objekta, ki ne ustreza površinam v načrtih, posledično je napačno ocenjena tudi višina investicije«. Obrazložitev nadaljuje, da gre za računsko napako, »ki jo je vedno mogoče odpraviti«.
Manjša napaka brez posledic
Neuradno smo izvedeli, da gre za manjšo napako v pripravi dokumentacije, ki po pričakovanjih ne bo vplivala na končno odločitev, ampak le malenkost spremenila končno poročilo. Vsak popravek v končnem poročilu po zakonu zahteva razveljavitev in ponovno potrditev s strani strokovne komisije. Pričakuje se, da bo komisija, ki ji predseduje podžupan Janez Koželj, potrdila isto arhitekturno rešitev kot konec junija. Na rezultate se je sicer pritožil eden izmed natečajnikov, vendar je pritožbo takoj umaknil. Po naših informacijah pritožba ni povezana z razveljavitvijo natečaja. Realizacija zmagovalne arhitekturne rešitve bi po oceni avtorjev znašala 48,6 milijona evrov brez DDV. V osnutku proračuna MOL za leto 2024 lahko preberemo, da je za prizidek Baragovega semenišča predvidenih samo 19.022.808 evrov, gradnja pa naj bi se zaključila leta 2027. Kot smo že poročali, se bo program Slovenskega mladinskega gledališča v času gradnje prerazporedil po drugih prizoriščih po Ljubljani.
Kritike natečaja
Arhitekturni natečaj je v javnosti naletel na mešane odzive. Strokovnjaki so na splošno pozdravili izbrano rešitev. »Prvonagrajeni projekt je glede umestitve prizidka najbližje originalnemu Plečnikovemu projektu,« je izpostavil dr. Damjan Prelovšek, umetnosti zgodovinar z ZRC SAZU. Arhitekt Matevž Granda pa se je v daljšem zapisu v reviji Outsider zelo kritično opredelil do natečajnega vprašanja, ki ga je karikirano opisal kot: »Kako stlačiti ogromno novo gledališče s tremi dvoranami v nov prizidek ob Plečnikov nedokončani objekt, ki tega programa nikoli ni predvideval.« Želi si, da bi bil predmet razpisa bolj spoštljiv do Plečnikove dediščine. Tudi Prelovšek, ki odobrava izbrano rešitev, se strinja, da bi bil potreben predhodni razmislek o namenu stavbe: »Vprašanje pa je, ali sploh potrebujemo tako megalomanski projekt Mladinskega gledališča.«
Goran Injac, umetniški vodja Slovenskega mladinskega gledališča, se strinja, da smo dolžni spoštovati Plečnikovo dediščino. Opozarja pa, da odnos do tradicije in kulturne dediščine ne sme biti edino vodilo, saj »obstajajo različni načini združevanja sodobne arhitekture in kulturne dediščine. Mi nismo država, ki bi imela veliko gledališč, in posledično nimamo, vsaj kot jaz vem, ljudi, ki bi se specializirali za arhitekturo gledališč.« Dodaja, da je tudi kritike treba jemati z zrnom soli, saj se analize osredotočajo bolj na estetiko in ne toliko na funkcionalnost.
Iz ateljeja Vozlič pa so nam sporočili, da so v predlogu sledili tako tradiciji kot sodobnim standardom in da projekt prinaša možnost za razmislek o Plečnikovi dediščini v pogojih sodobnosti. Pojasnili so, da je kar nekaj predlogov iskalo kontrast z originalno zasnovo, njihov predlog pa je gradil na sinergiji. S predlogom stremijo »k vzpostavitvi jasnega odnosa do arhitekturne dediščine, ki obstoječe stavbe ne postavlja v muzejsko vitrino, ampak jo razume kot živ organizem in kontinuiteto«. Namen svojega predloga za Baragovo semenišče so opisali s citatom francoskega socialdemokrata Jeana Jauresa: »Tradicija pomeni prenašanje ognja.«
