Novo mesto. Zaradi hidravlično močno preobremenjenega vodovodnega sistema se je 45.000 občanov petih dolenjskih občin srečevalo s pogostimi okvarami, prekinitvami vodooskrbe in močnim nihanjem kakovosti pitne vode, stari vodovodni sistem z dotrajanimi betonskimi in azbestnimi cevmi so pestile tudi velike izgube pitne vode. Skoraj 28 milijonov evrov (z DDV) vreden projekt hidravlične izboljšave vodovodnega sistema pa je po petnajstih letih, odkar so oblikovali svet za vodenje in usmerjanje projekta, vendarle zaključen. Leta 2015 je bila izdana odločitev o sofinancerski podpori kohezijskega sklada v višini dobrih 14 milijonov evrov in državnega proračuna v višini 2,5 milijona evrov. Približno šest milijonov evrov so prispevale občine, od tega dobro polovico novomeška, preostali delež pa občine Škocjan, Straža, Šentjernej in Šmarješke Toplice.
Projekt so razdelili v dva glavna sklopa. »V prvi fazi smo z najsodobnejšimi filtrirnimi sistemi na prenovljenih vodarnah Jezero in Stopiče rešili predvsem kakovost pitne vode, saj smo pred tem vodo zaradi motnosti prekuhavali tudi do 150 dni v letu, sploh ob večjem deževju,« je izpostavil novomeški župan Gregor Macedoni. Dela na obeh vodarnah so se pričela leta 2015, celo nekaj mesecev pred izdajo odločbe o sofinanciranju EU in države. Ob tem so v naslednjih letih dogradili ali obnovili skoraj 44 kilometrov glavnih cevovodov. V Dolenji Straži, Gorenji vasi, Škocjanu in Dolnji Težki Vodi so zgradili nove vodohrane, prenovili in dogradili so vodohrana v Gorenji Straži ter na Kiju. »S temi novimi oziroma prenovljenimi vodohrani lahko zdaj v primeru kakšnega izrednega dogodka na črpališčih zagotavljamo tudi mnogo daljšo, skoraj 48-urno varno in zanesljivo vodooskrbo, medtem ko smo prej imeli to možnost le za nekaj ur,« je poudaril Macedoni. Prenovili so tudi črpališče v Škocjanu, zgradili šest novih prečrpališč in na 88 objektih izvedli prenovo sistema telemetrije oziroma daljinskega upravljanja sistema. Zadnja gradbena dela na cevovodih in vodohranih so bila zaključena septembra 2020, vse aktivnosti na projektu pa novembra lani.
Kot je dodal Macedoni, se v zadnjem obdobju izdatnost vodnih virov zmanjšuje, tako bo treba vsaj srednjeročno identificirati nove možne vire pitne vode v regiji in skupaj z drugimi občinami začrtati, kako bi do teh vrtin prišli. Po besedah Bojana Kekca, direktorja novomeške Komunale, ki je tudi koordinirala projekt, je upravljanje novega vodovodnega sistema bistveno lažje in bolj zanesljivo. »Danes so ti cevovodi iz sodobnih materialov, vodooskrba je tako rešena za naslednjih 50 let. Zdaj nas čaka izgradnja le še nekaj sekundarnih vodov po mestih, dolgoročno pa seveda iskanje novih vodnih virov.« Minister za okolje in prostor Uroš Brežan je ob tem dejal, da je v prihodnji finančni perspektivi 2021–2027, skupaj z načrtom za okrevanje in odpornost, za projekte odpadnih voda in vodooskrbe na voljo okoli 360 milijonov evrov.
