Posnetek incidenta med kolesarjem in ljubljanskim mestnim redarjem v Šiški, ki so ga minuli teden objavile Slovenske novice, je povzročil veliko razburjenje in sprožil debato, ali je bil redar pregrob s kolesarjem. Kot kaže, je do incidenta prišlo po tem, ko je mestni redar odredil odvoz nepravilno parkiranega vozila. Mimoidoči kolesar se je zapletel v verbalni obračun z redarjem, ta pa ga je potegnil s kolesa, podrl na tla in ga poskušal vkleniti oziroma mu zvezati roke. Redarju, zoper katerega na mestnem redarstvu doslej še niso dobili pritožb, sta pozneje na pomoč priskočila še dva redarja, s pomočjo katerih je bil kolesar vklenjen.
Na ljubljanskem mestnem redarstvu so povedali, da je redar kolesarja obravnaval zaradi kršitev določb zakona o varstvu javnega reda in miru. Kolesar naj bi se nedostojno vedel, saj da se je prepiral, vpil in hudo žalil pooblaščeno uradno osebo. Zaradi tega je redar odredil zadržanje kolesarja, ker pa ta v postopku ni hotel sodelovati, je redar uporabil še prisilno sredstvo, so pojasnili na mestnem redarstvu. Štiriinšestdesetletni kolesar Borut Preložnik pa je za Pop TV zanikal, da je bil žaljiv. Pojasnil je, da je redarju rekel, da je še cela ulica napačno parkiranih avtomobilov, in ga vprašal, ali bo v duhu enakosti vseh pred zakonom ukrepal tudi proti tem voznikom. Redar naj mu ne bi odgovoril, zato naj bi ga kolesar glasneje vprašal po imenu. Redar mu je odvrnil, da se neprimerno vede in da ga bo pridržal, je še pojasnil Preložnik.
Kakšno globo je na koncu redar izdal kolesarju, na redarstvu niso natančno pojasnili, saj so dejali le, da je bila izrečena skladno z določbami zakona o varstvu javnega reda in miru. Za vpitje, prepiranje ali nedostojno vedenje do uradne osebe omenjeni zakon sicer predpisuje globo v višini od 417 do 835 evrov. Preložnik je za televizijo zagotovil, da globe ne namerava poravnati. Prepričan je namreč, da so redarji proti njemu uporabili preveliko silo.
Miha Dvojmoč z mariborske fakultete za varnostne vede je poudaril, da je zaradi pomanjkljivih informacij težko soditi o vseh vidikih dogodka. Če je redar kolesarju izrekel ukrep zadržanja zaradi kršitev in kolesar tega ni upošteval, je po mnenju strokovnjaka redar sicer imel pravico uporabiti prisilna sredstva. »Je pa vprašanje, ali je bila uporabljena fizična sila primerna ali ne. Po mojem mnenju redarju ni bilo treba kolesarja potegniti s kolesa, lahko bi ga poskušal zadržati drugače. Je pa res, da je to lažje reči kot storiti, če nisi na kraju,« je priznal Dvojmoč, ki je tudi sam nekoč nosil redarsko uniformo.
Potrebna bi bila
sprememba zakona
»Po vsaki uporabi fizične sile v katerem koli primeru, če jo je uporabilo redarstvo, policija ali zasebno varovanje, avtomatsko sledi preverjanje zakonitosti in strokovnosti uporabe,« je dejal Dvojmoč. V tem primeru bo oceno, ali je bilo ravnanje redarja zakonito in strokovno, skladno z zakonom o občinskem redarstvu opravil vodja redarstva Roman Fortuna. Če bo ugotovil kršitve, mu zakon nalaga sprožitev postopka za ugotavljanje odgovornosti.
Ker bo o upravičenosti uporabe prisilnih sredstev odločal vodja redarstva, bi lahko kdo podvomil o objektivnosti presoje. Za primerjavo, če prisilna sredstva uporabijo izvajalci zasebnih varovanj (varnostniki), bi oceno upravičenosti uporabe ukrepov podala policija, je navedel Dvojmoč. Omenil je, da je v načrtu sprememba zakona, ki bi presojo o upravičenosti uporabe prisilnega sredstva s strani redarja uredila na drugačen način. Kakšen bo končni predlog spremembe zakona, še ni jasno, Dvojmoč pa zagovarja rešitev, pri kateri bi o upravičenosti uporabe prisilnih sredstev odločala »neodvisna komisija, v kateri bi sedel tudi predstavnik strokovne javnosti«.
Ne glede na to, kakšne bodo ugotovitve mestnega redarstva, bo posnetek vklepanja kolesarja učinkoval na ugled ljubljanskega redarstva. »Seveda, vsaka sila, ki jo nekdo uporabi, lahko vpliva na ugled. Redarstvo bo primerno ravnalo, če bo transparentno poročalo javnosti o svojih ugotovitvah v internih postopkih,« je prepričan Dvojmoč.
Usposobljenost redarjev za uporabo prisilnih sredstev
Ker se je prvi mestni redar s kolesarjem na tleh »nategoval« več minut, vkleniti pa sta mu ga pomagala šele stanovska kolega, se postavljata vprašanji, ali prvi redar ni bil dovolj vešč uporabe prisilnih sredstev, da bi občana obvladal sam, in ali je bila na koncu resnično potrebna trojica za obvladovanje enega moškega. Na mestnem redarstvu so pojasnili, da dodatno patruljo vedno napotijo na teren, ko pride do uporabe prisilnih sredstev, in sicer »zaradi zagotavljanja varnosti vseh vpletenih«.
Strokovnjak za policijska pooblastila Miroslav Žaberl je za Pop TV ocenil, da je bilo ravnanje redarja neprimerno: »To, kar je naredil redar, je bilo čisto nestrokovno, to je bilo neko valjanje po tleh.« Iz posnetkov je razvidno tudi, tako Žaberl, da se kolesar ne upira aktivno, temveč pasivno in da bi mu redarji z lahkoto dali roke na hrbet in ga hitro vklenili. Dvojmoč je omenil, da je v teoriji bolje, če osebo poskuša umiriti več oseb, ker da posledično vklepanje lahko opravijo hitreje in uporabijo manj sile. To pa pomeni, da so manjše možnosti, da bi bila pridržana oseba v postopku poškodovana.
Na mestnem redarstvu poudarjajo, da »Mestna občina Ljubljana skrbi za izobraževanje mestnih redarjev večkrat na leto z različnih delovnih področij, tudi s področja uporabe prisilnih sredstev«. Ko pridejo v službo na redarstvo, morajo zaposleni opraviti strokovno usposabljanje in preskus znanja, z obdobnimi izpopolnjevanji pa obnavljajo znanje in se seznanijo z morebitnimi novostmi s področja svojega dela. Po pravilniku, ki ureja to področje, se mora redar obdobnih izpopolnjevanj udeležiti vsaka tri leta.
Redarji se o pooblastilih teoretično in praktično izobražujejo na Policijski akademiji v Tacnu. Program usposabljanja redarjev ni povsem enak kot program usposabljanja policistov, ker slednji skladno z zakonom lahko izvajajo več prisilnih sredstev kot redarji, so pojasnili na generalni policijski upravi. »Za tista pooblastila, ki so enaka ali podobna, pa se za mestne redarje izvajajo usposabljanja oziroma izobraževanja na enak način kot za policiste,« so zagotovili na policiji. Redarje ob zaposlitvi tako čaka 60 ur študija pooblastil in praktičnih postopkov ter 40 ur veščin oziroma samoobrambe. Obdobna izpopolnjevanja pa trajajo po 10 ur vsaka tri leta, so povedali na policiji. Dvojmoč je zagotovil, da ljubljansko mestno redarstvo v primerjavi z drugimi občinskimi redarstvi nadpovprečno veliko vlaga v usposabljanje redarjev.
Predlani 26 primerov uporabe prisilnih sredstev
Redarji se sicer ne znajdejo pogosto v situacijah, ko uporabijo prisilna sredstva. Čeprav je od leta 2007, ko so redarji dobili to pristojnost, dolgo obdobje, večjih incidentov doslej ni bilo, je dejal Dvojmoč. Poročila ljubljanskega mestnega redarstva kažejo, da so redarji lani petkrat uporabili telesno silo, dvakrat sredstva za vklepanje in vezanje ter enkrat plinski razpršilec. Statistika zadnjih desetih let kaže, da so ljubljanski redarji po prisilnih sredstvih največkrat posegli leta 2020, ko so 11-krat uporabili telesno silo, 12-krat sredstva za vklepanje in vezanje ter trikrat plinski razpršilec. Na redarstvu so praktično vsa uporabljena prisilna sredstva v zadnjem desetletju ocenili kot strokovna, zakonita in profesionalno uporabljena.
Strokovnjak s fakultete za varnostne vede meni, naj se občani izogibajo vmešavanju v uradne postopke, v katerih niso osebno udeleženi. »Marsikdo takrat izreče marsikaj in hitro lahko pridemo do kršitev zakon o javnem redu in miru ter žaljenja uradne osebe,« je opozoril Dvojmoč. Res je, da se lahko uradna oseba, kot na primer redar, v takšnem primeru odzove tako, da se samo nasmehne in si misli svoje, lahko pa se tudi odzove z vsemi pooblastili, kot se je zgodilo v tem primeru, je dejal Dvojmoč.
