Koalicija za trajnostno prometno politiko je kritična do načrtovanih rekonstrukcij cest okoli bodočega potniškega centra Ljubljana, ki jih je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo javno razgrnilo v sklopu predhodnega postopka. V omenjenem postopku bo ministrstvo odločilo, ali bo Mestna občina Ljubljana morala zaradi teh gradbenih posegov opraviti presojo vplivov na okolje.

Marko Peterlin iz Koalicije za trajnostno prometno politiko je kot veliko pomanjkljivost načrtovane prometne ureditve izpostavil, da navezava bodočega potniškega centra na mestni potniški promet iz načrtov ni razvidna, čeprav bi ravno ta vidik moral biti v izhodišču projekta. »Potniški center je lahko učinkovit samo toliko, kolikor so učinkovite poti do njega. Ne more služiti svojemu namenu, če ne bo omogočil hitrega prestopa na mestni promet, privlačnega dostopa in parkiranja za kolesa in če okoli postaje ne bo privlačnega javnega prostora, vključno z drevoredi, ki dajejo senco in prijetne pogoje potnikom,« je dejal Peterlin, ki je prepričan, da bo večji del potnikov z vlakov in medkrajevnih oziroma mednarodnih avtobusov prestopal ravno na avtobuse Ljubljanskega potniškega prometa.

Do 3700 novih parkirnih prostorov

Čeprav občina denimo na Vilharjevi, Topniški in Masarykovi cesti načrtuje zaris rumenih pasov, ki bodo namenjeni avtobusom, Peterlin opozarja, da so ti pasovi v načrtih na območju križišč večkrat prekinjeni in nepovezani zaradi zagotavljanja pretočnosti avtomobilskega prometa. Omenil je še, da so rumeni pasovi umeščeni na Topniško cesto, kjer danes sploh ni pomembnejših prog javnega prometa, po drugi strani pa denimo na Šmartinski cesti, kjer bi bili potrebni, rumeni pasovi niso predvideni.

»Za hitrejši motorni promet je žrtvovan celo manjši park nasproti Situle. Zaradi širših vozišč se poslabšujejo pogoji za hojo, projekt ponekod celo zmanjšuje obstoječe število prehodov za pešce. Projekt na več mestih predvideva posek drevoredov, bodisi deloma bodisi v celoti, kar je z vidika zmanjševanja učinkov zdaj zelo izrazitega toplotnega otoka okoli potniškega centra Ljubljana, bivalnih pogojev bližnjih sosesk ter pogojev za kolesarjenje in hojo več kot neprimerno,« je našteval Peterlin, ki pa je hkrati pohvalil, da je veliko načrtovanih rešitev za ureditev kolesarskih površin bistveno boljših od trenutnega stanja. »Ob zapostavljanju javnega potniškega prometa in slabšanju pogojev za pešce se ni mogoče izogniti občutku, da je dejanski cilj urejanja cestnega obroča okoli potniškega centra predvsem omogočanje dostopa do tisočih novih parkirnih prostorov v novih zasebnih in javnih garažah okoli potniškega centra,« je razmišljal Peterlin. V Koaliciji za trajnostno prometno politiko so našteli, da bi z načrtovanimi novogradnjami na območju glavne železniške postaje investitorji v prihodnjih letih lahko zgradili še okoli 3700 novih parkirnih prostorov.

»Projekt, ki se gradi za
vsaj dve generaciji«

Koalicija za trajnostno prometno politiko si prizadeva za čim boljšo ureditev prometa ter peščevih in kolesarskih površin, zato so dali tudi več konkretnih predlogov za izboljšave in upajo, da jih bodo pristojni upoštevali. »Gre za projekt, ki ga gradimo za najmanj dve generaciji. Vsaj pol stoletja na tem območju ni mogoče pričakovati drugačne ureditve od te, ki jo načrtujemo zdaj, ta trenutek. Ureditev mora zato danes predvideti in omogočati najbolj napredne rešitve na področju urejanja prostora in urejanja prometa,« je poudaril Peterlin.

Dodal je, da so si v koaliciji želeli in si tudi aktivno prizadevali, da bi se javna razprava o tem projektu začela že veliko prej. »Z vsemi vključenimi institucijami smo poskušali vzpostaviti dialog, pisali smo jim, imeli tudi kakšen sestanek tu pa tam, vendar ko se je odločalo o rešitvah, pravzaprav nismo imeli možnosti sodelovati ali pa razumeti, kako so bile te odločitve sprejete,« je pojasnil Peterlin. Z občine so včeraj sporočili, da bodo 10. oktobra skupaj z investitorji v potniški center javno predstavila projekt ureditve cestne in komunalne infrastrukture. »To bo prva javna predstavitev usklajenih optimalnih rešitev projekta in ukrepov, povezanih z zagotavljanjem dostopnosti na navedenem območju. V javnosti so se v zadnjem času pojavljali odzivi na načrtovane ureditve, ki pa še niso bile usklajene ali potrjene na ravni investitorjev, države in mesta, zato ob tem poudarjamo, da bodo odzivi in morebitni predlogi za izboljšave s strani različnih javnosti smiselni šele po tej predstavitvi,« so sporočili z občine.

Svetniki o programu komunalnega opremljanja

Ljubljanski mestni svet bo na ponedeljkovi seji potrjeval program opremljanja stavbnih zemljišč v območju zazidalnega načrta za potniški center. Ta določa, katera nova komunalna oprema in druga gospodarska javna infrastruktura se bo gradila, roke za dokončanje in podlago za odmero komunalnega prispevka. Gradnja komunalne opreme se bo sodeč po predlogu programa opremljanja začela še letos, končana pa naj bi bila do julija 2027. Iz dokumentacije za mestni svet je razvidno, da bo komunalno opremljanje tega območja občino stalo kar 71,6 milijona evrov, pri čemer bo največji strošek ravno urejanje cest z odvodnjavanjem in javno razsvetljavo, kar so ocenili na skoraj 53,5 milijona evrov.

Predlagajo nove spremembe
pri avtobusni postaji

Jutri se bo končala javna razgrnitev predloga lokacijske preveritve za novo avtobusno postajo, ki bo del potniškega centra Ljubljana. Iz elaborata lokacijske preveritve je razvidno, da Slovenske železnice v sklopu nove stavbe avtobusne postaje ob Vilharjevi cesti ne morejo zagotoviti dovolj peronov za avtobuse. Tam bi jih lahko zagradili le 34, glede na podatke o potrebah pa bi jih potrebovali vsaj 51.

To težavo želijo rešiti tako, da bi nova avtobusna postaja imela dva terminala. Na severnem ob Vilharjevi bi ustavljali primestni in regionalni avtobusi, na južnem ob Masarykovi pa mednarodni avtobusi, nekaj peronov bi namenili za potrebe nadomestnih prevozov Slovenskih železnic in za avtobuse Ljubljanskega potniškega prometa. Južni terminal bi zgradili na mestu sedanje upravne stavbe Slovenskih železnic, ki stoji vzhodno od obstoječe železniške postaje. Ker takšnih sprememb trenutni zazidalni načrt ne omogoča, želijo Slovenske železnice spremembo doseči s postopkom lokacijske preveritve.