Jankovićevi izzivalci složni glede kanala C0 in gradnje pod tržnico

- 31.01.2017 - Mestna hiša v Ljubljani - Mestni trg 1 - Magistrat - Rotovž - Mestna občina Ljubljana (MOL) - stavba - //FOTO: Matjaž Rušt

Za prevzem vajeti v ljubljanski mestni hiši se bo v nedeljo pomerilo devet kandidatov.

Kandidatom za župana smo zastavili dvajset vprašanj z različnih področij. V nadaljevanju predstavljamo povzetek in analizo vseh njihovih stališč, vse odgovore z obrazložitvami kandidatov pa objavljamo na spletu.

14. 11. 2022, 11.53

Vanja Brkić

Le pri dveh vprašanjih je bila deveterica kandidatov za župana Ljubljane enotna. Vsi se strinjajo, da bi bilo treba nameniti več denarja za subvencionirano počitniško varstvo otrok. Soglašali so tudi s tem, da je eden od ukrepov, kako pritegniti zdravnike k zaposlitvi v Zdravstvenem domu Ljubljana, dodeljevanje štipendij oziroma finančnih spodbud študentom medicine. Nataša Sukič (Levica) je poudarila, da je ta ukrep sprejemljiv pod pogojem, da bodo študenti vsaj enako obdobje, kot so prejemali štipendijo, delali v javni zdravstveni mreži.

Kandidati se strinjajo tudi o tem, da dodeljevanje štipendij ne bo zadosten ukrep, in obljubljajo raznolik nabor drugih ukrepov, ki naj bi pomagali rešiti problem pomanjkanja zdravnikov v prestolnici. Jasmin Feratović (Pirati) je prepričan, da bi se več zdravnikov odločalo za delo v Ljubljani, če bi imeli boljše delovne pogoje, brezplačno varstvo za svoje otroke in na razpolago kakovostne oskrbnike ter medicinske sestre, »ki so temelj vsakega delujočega zdravstvenega sistema«. Tudi Tomaž Ogrin (Zeleni Slovenije, Konkretno) je izpostavil pomanjkanje medicinskih sester, ki bežijo drugam zaradi preobremenjenosti. Zoran Janković (neodvisni kandidat) bi uvažal zdravnike iz republik nekdanje Jugoslavije in jim pomagal urediti najem stanovanja. Edini je izpostavil, da storitev Zdravstvenega doma Ljubljana ne uporabljajo le Ljubljančani, temveč tudi okoli 30.000 ljudi brez stalnega bivališča v prestolnici.

Aleš Primc (Glas za otroke in družine) bi zdravstveni sistem v Ljubljani izboljševal še z reorganizacijo dela v Zdravstvenem domu Ljubljana. Mojca Sojar (NSi) meni, da bo prihodnji župan moral poskrbeti za ureditev primernega okolja, ki bo spodbujalo študente medicine k zaposlitvi v zdravstvenem domu. Poleg reorganizacije Tina Bregant (SLS) v primarnem zdravstvu v Ljubljani vidi še potrebo po informatizaciji in digitalizaciji, prav tako pa ocenjuje, da je nujna prevetritev dela zdravstvene zavarovalnice. Igor Horvat (SDS) je ob morebitni izvolitvi napovedal izvedbo projekta »Zate, zame«, v okviru katerega bi strokovnjaki s področja poklicnega usmerjanja obiskovali ljubljanske gimnazije in druge strokovne šole ter dijakom predstavljali prednosti zdravniškega poklica. Obljublja tudi nekatere sistemske ukrepe, ki naj bi primarno zdravstvo v Ljubljani naredili bolj privlačno. Jasminka Dedić (Vesna – zelena stranka), ki obljublja ukrep za zagotovitev dostopa do zdravstvenih storitev za vse prebivalce, pa je opozorila, da se bodo z gradnjo novih velikih stanovanjskih sosesk problemi primarnega zdravstva le še poglabljali.

Pet kandidatov ne podpira sežigalnice v Ljubljani

Janković je zagovornik projektov gradnje kanalizacijskega kanala C0 in parkirne hiše pod tržnico. Preostalih osem kandidatov je složnih, da teh projektov ne bi nadaljevali oziroma se z njimi ne strinjajo. Tudi pri vprašanju, ali bi občina morala kupovati več zemljišč za gradnjo neprofitnih najemnih stanovanj, je le Janković zatrdil, da imata občina oziroma javni stanovanjski sklad dovolj nepremičnin. Preostalih osem kandidatov pa ocenjuje, da bi občina in sklad vendarle morala kupovati več zazidljivih zemljišč.

Pri še enem razvpitem projektu pa si Jankovićevi izzivalci niso bili več tako enotni. Sukičeva, Feratović, Dedićeva, Ogrin in Primc nasprotujejo gradnji sežigalnice v prestolnici. Janković ter trojica kandidatov z desnega pola – Bregantova, Sojarjeva in Horvat – pa sežigalnico podpirajo. Vsi štirje poudarjajo, da bo ljubljanska sežigalnica morala imeti najmodernejšo tehnologijo in da bo morala v največji možni meri izpolnjevati predpisane okoljevarstvene standarde. Medtem ko Janković zagovarja sežig ljubljanskih odpadkov v Republiki Srbski, dokler prestolnica ne dobi lastne sežigalnice, pa se Bregantova, Sojarjeva in Horvat niso opredelili glede namere sežiganja odpadkov v Republiki Srbski. Sojarjeva in Bregantova sta poudarili, da nimata dovolj informacij, da lahko sodili tem vprašanju. Nasprotniki ljubljanske sežigalnice ne podpirajo niti sežiga odpadkov v Bosni. Le Primc, ki sicer nasprotuje gradnji sežigalnice v Ljubljani, podpira sežig ljubljanskih odpadkov v Republiki Srbski.

Večina bi omejila
županski mandat

Kandidati z desnice so se z Jankovićem strinjali pri več drugih vprašanjih. Primc, Bregantova, Sojarjeva in Horvat soglašajo denimo, da je širitev ljubljanske obvoznice potrebna. A vsi razen Horvata ob tem poudarjajo, da bodo za reševanje prometnih zamaškov potrebni še drugi ukrepi, kot sta optimizacija javnega potniškega prometa in predvsem boljši izkoristek železniškega omrežja.

Janković, Bregantova in Horvat so bili načeloma složni tudi pri vprašanjih omejevanja gradnje novih nakupovalnih središč in omejevanja površin za gostinske vrtove, saj so pri obeh odgovorili, da teh dejavnosti ne bi omejevali. Omenjeni trije poleg tega niso pristaši omejevanja županskih mandatov. Strinjajo se, da imajo glede dolžine županskih mandatov škarje in platno v rokah volilci, ki demokratično izvolijo župana. Za Jankovića, ki v prestolnici županuje že 16 let, dolgo županovanje ni slabost, temveč prednost, kar po njegovem dokazuje nekdanji dunajski župan Michael Haüpel. Ta je Dunaj vodil 24 let, v katerih je po Jankovićevih besedah avstrijska prestolnica doživela razcvet.

Po drugi strani pa bi preostalih šest kandidatov podprlo omejitev županskega mandata. Sojarjeva bi podprla več mandatov, saj meni, »da nekaterih projektov ni mogoče izvesti v enem mandatu, vendar pa so trije ali štirje mandati več kot dovolj, da se pomembnejši projekti izvedejo ali vsaj dobro zastavijo«. Primc, Dedićeva, Ogrin, Sukičeva in Feratović pa bi županovanje omejili na dva mandata, pri čemer zadnji trije poudarjajo, da predolgo županovanje povečuje tveganje za korupcijo, nepotizem oziroma klientelizem in krni demokratičnost odločanja. Dedićeva in Ogrin po vzoru omejitve predsedniškega mandata na dve leti ne bi omejila le županskega, temveč tudi svetniške mandate. »Če si samo predstavljamo Slovenijo, v kateri bi lahko človek neomejeno kandidiral za predsednika republike, bi imeli še danes istega predsednika kot leta 1991,« je prepričana Dedićeva.

Sukičeva, Dedićeva in Feratović nazorsko precej blizu

Odgovori na vprašanja so pokazali, da so si Sukičeva, Dedićeva in Feratović nazorsko precej blizu. Pri kar sedemnajstih vprašanjih so podali enake načelne odgovore. Medtem ko bi Dedićeva in Feratović podprla idejo o uvedbi sistema zmogljivih mestnih avtobusnih linij (Zmaj), pa Sukičeva ta sistem le deloma podpira, saj bi si sama prizadevala za bolj ambiciozen pristop k reševanju potniškega prometa s takojšnjo uvedbo tramvaja. Dedićeva in Sukičeva sta odgovorili, da bi odpovedali sodelovanje mestne občine v družbi Bežigrajski športni park, ki načrtuje projekt na območju Plečnikovega stadiona. Feratorić tega ne bi storil, ker poslovnežu Jožetu Pečečniku, ki je največji družbenik v Bežigrajskem športnem parku, ne bi hotel dajati možnosti za terjanje odškodnine od občine. Omenjeni trije kandidati si niso bili enotni še pri vprašanju pokopa posmrtnih ostankov žrtev povojnih pobojev na Žalah. Sukičeva in Feratović ne bi podprla takšnega pokopa. Sukičeva je opozorila, da je država za takšne namene predvidela pokopališče v Mariboru. Dedićeva pa bi omogočila pokop na Žalah, saj meni, da je pravica do dostojnega pokopa eno temeljnih civilizacijskih načel. A hkrati je poudarila, da žrtev povojnih pobojev politiki ne bi smeli zlorabljati za zgodovinski revizionizem.

Tudi Ogrin je sodeč po odgovorih dokaj blizu Sukičevi, Dedićevi in Feratoviću, saj je pri trinajstih vprašanjih načelno odgovoril enako kot trojica. Ogrinovi odgovori so se z omenjenimi tremi kandidati razhajali denimo pri vprašanjih o omejitvi gradenj novih nakupovalnih središč in hotelov ter o omejevanju gostinskih vrtov.