Podružnično šolo Bukovščica, ki letos praznuje 110 let delovanja, to šolsko leto obiskuje 11 otrok. Vsi do zadnjega so se veselili dveh novih jablan, ki so jih posadili na dvorišču šole. Četrtošolec David nas je poučil, da je bilo treba najprej pripraviti teren. V travo so začrtali krog, s katerega so pobrali travnato rušo. »Potem smo skopali jamo, rušo obrnili okrog in jo vrnili v jamo, čez pa natrosili še malo zemlje. Namestili smo mrežo, ki bo varovala sadiko, in kol, ki bo drevesu v oporo. Potem pa je bilo treba le še posaditi jablano in korenine zasuti z zemljo,« je opisal. Postopek jim je podrobneje pojasnil hišnik, v spremstvu katerega so drevesi tudi posadili. »Zdaj pa bo treba za jablani še skrbeti. Morali ju bomo zalivati in skrbeti, da bosta imeli dovolj svetlobe, ju obrezovati ... Potem pa komaj čakamo, da bomo jedli jabolka. Zelo jih imamo radi,« nam je zaupal njegov sošolec Jaka.
Jablane in otroci so zmagovita kombinacija za naš planet
Zamisel, da bi pred vsako šolo in vrtec v občini Škofja Loka posadili jablane, se je porodila občanki te občine Čiški Podnar, ki sicer v Kamniku dela kot vzgojiteljica. Navdušena je bila nad delovanjem ene od fundacij, ki za sajenje dreves skrbi po številnih državah, tudi v Sloveniji, in dobila je idejo, da bi jablane lahko krasile tudi dvorišča škofjeloških šol in vrtcev. Idejo je zapisala v elektronsko sporočilo, ga poslala županu Škofje Loke Tinetu Radinji in kmalu se je ekipa na občini lotila dela. Najprej so pregledali, kje je dovolj prostora z ustreznimi pogoji, da bi lahko sadili jablane – odločili so se za staro avtohtono sorto carjevič. Potem je Podnarjeva zagotovila prvih 20 sadik, preostale pa je priskrbela občina. Na Bukovščici so projekt začeli, nadaljevali pa ga bodo tudi na drugih dvoriščih škofjeloških šol in vrtcev, ob tem pa pripravljajo tudi predavanja o sajenju jablan in skrbi zanje.
»Saditi drevesa se mi je zdelo primerno za to, ker je dobro za vse, za živali, za zemljo in ne nazadnje tudi za otroke. Predvsem prek otrok pa moramo skrb za naš planet širiti naprej, saj je to zapuščina, ki jo dajemo zanamcem,« opozarja. Navdušena je tudi nad dogovorom o sorti jablan, ki jih sadijo ob izobraževalnih ustanovah. Carjevič je namreč najljubša sorta jabolk njene mame, Jelenčeve Jožice iz te vasi.
Otroci bodo jablane
občudovali tudi čez leta
Župan Tine Radinja je bil zadovoljen nad odzivom otrok, ki so pokazali veliko veselje ob dejstvu, da bodo za posajeni jablani skrbeli. »Kmalu jim bosta zagotavljali zdravo malico. Pa tudi ko bodo že odrasli in se bodo sprehodili mimo šole, bodo lahko ponosno povedali, da so jablani sami posadili,« je poudaril. Na občini so v sklopu prizadevanj za trajnostni razvoj projekt njihove občanke z veseljem podprli, pravi, in ga raztegnili celo na več let. »Podnarjeva se je za donacijo odločila tudi za spodbudo drugih občank in občanov k razmisleku o samooskrbi, ravnanju z okoljem, skrbi za sočloveka in naravo. Ker so te vsebine vključene tudi v prioritete občine, smo pobudo izkoristili in naredili projekt ozaveščanja, spodbujanja in razveseljevanja,« dodaja župan. »Otroke vzgajamo, da se povezujejo z naravo in krajem, spodbujamo jih k zdravemu načinu življenja. Navdušeni so, da zdaj znajo posaditi drevo in to znanje so že prenesli domov svojim staršem. To se mi zdi zelo pomembno,« izpostavlja vodja podružnične šole Bukovščica Alenka Magajne Germ. Dodaja, da si v kraju močno prizadevajo za obstanek šole. Znanja in življenjske veščine, pridobljene v majhnih podružničnih šolah, ki živijo s krajem, so namreč neprecenljivi, poudarja. In to se je pokazalo tudi tokrat. Ker je šolarjev tako malo, so lahko prav vsi sodelovali pri sajenju dreves, vsi so nastopali na slovesnosti, ki so jo pripravili, po dogodku pa so se skupaj z obiskovalci lahko še posladkali z dobrotami, pripravljenimi iz jabolk.
