Zoran Janković je včeraj začel svoj peti mandat na čelu mestne občine Ljubljana. Za župana je bil novembra izvoljen že šestič, saj je zaradi izleta v državno politiko leta 2011 odstopil kot župan. Ko mu je naskok mandatarstva spodletel, je na nadomestnih županskih volitvah leta 2012 ponovno prevzel vajeti prestolnice v svoje roke.
Po uradni prisegi se je Janković zahvalil vsem volilcem, ki so izvolili novo sestavo mestnega sveta. Župan pričakuje plodno sodelovanje z mestnimi svetniki, računa pa tudi na sodelovanje z Republiko Slovenijo, ki jo trenutno vodi koalicijski trojček Gibanje Svoboda, SD in Levica. »Vsak od nas, vsak od vas je odgovoren, da se Ljubljana razvija,« je svetnikom še dejal Janković.
V svojem nagovoru je izpostavil nekaj projektov, ki jih kani začeti ali celo končati v tem mandatu. Izpostavil je gradnjo novih neprofitnih stanovanj in dejal, da bo sklad še v tem mandatu začel gradnjo okoli 2000 stanovanj na enajstih lokacijah. Dotaknil se je tudi trenutno najbolj perečega vprašanja v Ljubljani – pomanjkanja družinskih zdravnikov. Potem ko je napovedal, da bo občina zdravnikom iz tujine zagotovila stanovanje, je Zdravstveni dom Ljubljana dobil štiri prijave zdravnikov iz tujine. Zdravstveni dom po njegovih besedah trenutno preverja, ali je četverica kandidatov primerna za zaposlitev. Janković je še enkrat zagotovil, da ne namerava odstopiti od nekaterih spornih projektov, kot so dokončanje kanalizacijskega kanala C0, gradnja sežigalnice in gradnja parkirne hiše pod tržnico.
Županova lista mora
sklepati dogovore
Na to, kako bo v mandatu 2022–2026 deloval novoizvoljeni ljubljanski mestni svet, bo v največji meri vplivalo dejstvo, da na novembrskih volitvah Ljubljančani Listi Zorana Jankovića niso namenili večine od 45 svetniških mest. Zaradi tega se lista že nekaj časa dogovarja o koalicijskem sodelovanju z novincem v ljubljanski mestni politiki Gibanjem Svoboda ter stranko SD, ki je že v prejšnjih mandatih sodelovala z županovo listo.
Ali so koalicijsko pogodbo sklenili, Janković v nagovoru ni povedal, za pojasnila ni bil dosegljiv niti nosilec svetniške liste Gibanja Svoboda Samo Logar. Svetnik Marko Koprivc (SD) je priznal, da koalicijska pogodba še ni sklenjena, pričakuje pa, da se bodo dogovorili do prve vsebinske seje mestnega sveta, ki bo januarja prihodnje leto. Koprivc je dejal, da za SD niso prioriteta kadrovska vprašanja, kot denimo podžupansko mesto, temveč predvsem reševanje stanovanjske in zdravstvene problematike v mestu. Kdo vse bo naslednja štiri leta podžupan, še ni jasno, neuradno naj bi vsaj eno podžupansko mesto dobila Svoboda. Janković naj bi imena podžupanov razkril na današnji tiskovni konferenci.
Opozicija bo podprla dobre in grajala slabe predloge
Mestni svet bo ta mandat še za odtenek bolj pisan kot minuli, ko so volilci izvolili predstavnike z devetih različnih list oziroma strank. Naslednja štiri leta bodo interese volilcev zastopali svetniki z enajstih različnih list oziroma strank. Iz kar petih so bili izvoljeni zgolj po en svetnik oziroma svetnica, to so Tina Bregant iz SLS, Jasminka Dedić iz Vesne – zelene stranke, Jasmin Feratović iz Piratov, Gašper Kromar z Liste Šport za zdravje in Aleš Primc iz Glasa za otroke in družine. Zadnje štiri liste oziroma stranke so popolne novinke v ljubljanskem mestnem svetu. SLS minuli mandat ni imela svetnika, a je v preteklosti že bila v mestnem svetu.
Svetnik Igor Horvat (SDS) pričakuje, da bo odsotnost večine glasov od županove liste vendarle terjala nekaj več dogovarjanja. V minulem mandatu, ko je županova lista sama imela večino, je bilo po besedah Urške Honzak (Levica) izjemno težko uveljaviti kakšne vsebinske spremembe, če te niso bile povsem v skladu z idejami župana. Honzakova je zagotovila, da Levica ni povsem nezainteresirana za sodelovanja z županovo listo, Gibanjem Svoboda in SD. A morebitno sodelovanje v Levici pogojujejo z uresničevanjem vrednot in programskih usmeritev Levice. Te so denimo povečanje sredstev za gradnjo neprofitnih najemnih stanovanj, takojšnje ukrepanje za izboljšanje Ljubljanskega potniškega prometa, večja demokratizacijo mesta, denimo z uvedbo participativnega proračuna, ustavitev projekta sežigalnice oziroma izvedba referenduma o tem vprašanju, jih je le nekaj naštela Honzakova. »V nasprotnem primeru bo Levica v mestnem svetu delovala kot minula dva mandata, kar pomeni, da bomo projektno sodelovali in podprli le tiste zadeve, ki jih tudi sami ocenjujemo kot dobre,« je napovedala Honzakova, ki najverjetneje ostaja vodja svetniškega kluba Levica. Dodala je, da so v pogovorih o morebitnem sodelovanju s strankama Pirati in Vesna, s katerimi so si programsko precej blizu.
»V SDS bomo podpirali dobre točke, še naprej bomo kritični do tistega, kar bomo ocenili, da ni koristno za Ljubljančane,« je povedal tudi Horvat, ki se poteguje še za en mandat vodje svetniškega kluba SDS. Zagotovil je, da formalnih pogovorov o kakšnem sodelovanju z drugimi strankami z desnice (NSi, SLS, Gibanje za otroke in družine) ni bilo, a Horvat pričakuje, da bodo projektno sodelovali pri posameznih konkretnih problematikah ali točkah.
Svetnik Jasmin Feratović (Pirati) je dejal, da se v koaliciji z županovo listo Pirati ne vidijo. »Kako bom glasoval, bom tehtal od primera do primera. Kakšno zadevo, če se bo skladala z našim programom, bom zagotovo tudi podprl,« je poudaril Feratović, ki je novinec v mestni politiki. Povedal je, da ne želi biti jamrajoča opozicija, zato si želi čim več točk programa Piratov oblikovati v konkretne predloge in točke, ki jih bo poskušal uvrstiti na dnevni red sej mestnega sveta. Če nič drugega, želi, da se vladajoče stranke vsaj opredelijo do predlogov Piratov. Razmišlja tudi, kako bi od občanov čim bolj neposredno pridobival informacije, kaj jih tare oziroma kaj si želijo urediti. »Z informatiki preverjamo možnost, da bi na naši spletni strani občani imeli možnost vlagati konkretne predloge in tudi glasovati o njih po vzoru sistema Predlagam vladi,« je razkril Feratović.
Piškur-Kosmačeva svetnica
z najdaljšim stažem
Preden bodo svetniki predvidoma januarja zagrizli v prve proračune, prostorske načrte in druge točke, velja pogledati, kdo vse bo prihodnja štiri leta predstavljal interese Ljubljančanov. Več kot polovica mestnih svetnikov (25) je v mestnem svetu odločalo že minuli mandat. Čeprav je županova lista na letošnjih lokalnih volitvah dosegla najslabši rezultat doslej, saj so ji volilci namenili 18 svetniških stolov, je največ starih obrazov ravno z Liste Zorana Jankovića. Od 18 svetnikov sta nova le dva, in sicer arhitekt Rok Žnidaršič in nekdanji minister za javno upravo v vladi Janeza Janše Boštjan Koritnik.
Popolnoma nespremenjen ostaja zgolj svetniški klub Nove Slovenije, saj ga bosta zastopala ista svetnika kot v minulem mandatu, to sta Mojca Sojar in Jožef Horvat. Čeprav je Gibanje Svoboda prvič v ljubljanskem mestnem svetu, je bila na njihovi listi izvoljena tudi Katja Damij, ki je bila minuli mandat mestna svetnica. Leta 2018 je bila izvoljena na Listi Marjana Šarca, ki se je letos pripojila Gibanju Svoboda.
Svetnica z najdaljšim stažem v mestnem svetu je upokojena doktorica medicine Marija Dunja Piškur Kosmač. Svetnica je že od leta 2002 in je včeraj začela svoj šesti mandat. Prvič je bila izvoljena na listi LDS, od leta 2006 pa je zvesta članica Liste Zorana Jankovića. Svoje pete mandate kot svetniki so začeli Janez Koželj, Aleš Čerin in Iztok Kordiš (vsi izvoljeni na Listi Zorana Jankovića).
Med najstarejšim in najmlajšim svetnikom 58 let razlike
Najstarejši član ljubljanskega mestnega sveta je Marjan Sedmak z Liste Zorana Jankovića, ki je bil rojen leta 1938. Najmlajši član pa je Feratović, ki je letnik 1996. Razlika v letih med Sedmakom in Feratovićem je kar 58 let in dobre štiri mesece. Od svetniških klubov z več kot enim svetnikom ima ravno Levica najmlajšo zasedbo, saj so njihovi svetniki v povprečju stari 35 let. Njihov najstarejši član Ištvan Išt Huzjan je star 41 let. Toliko je denimo stara tudi Tjaša Ficko z Liste Zorana Jankovića, ki pa je najmlajša svetnica na županovi listi.
