Včeraj je postala znana arhitekturna rešitev za dozidavo Plečnikove stavbe Baragovo semenišče, ki stoji med Gospodarskim razstaviščem in pokopališčem Navje. Med devetimi prijavami je kot najboljši predlog komisija izbrala rešitev, ki jo je pripravila skupina arhitektov s prvopodpisanim arhitektom Matejem Vozličem. Ocenjevalni komisiji je predsedoval arhitekt in bivši podžupan Janez Koželj. Poleg časti, da bo izbrana rešitev dopolnila in nadgradila nikoli dokončano Plečnikovo delo, je za prvo mesto predvidena tudi denarna nagrada 10.000 evrov. Zgradbo so začeli graditi leta 1937, vendar zaradi vojne in drugih zapletov objekt nikoli ni bil dokončan v celoviti obodni zasnovi, kot je bila Plečnikova prvotna zamisel. Zgrajenega je bilo samo dve tretjini oboka. Po prenovi in dozidavi bo stavba predana v uporabo Slovenskemu mladinskemu gledališču in Pionirskemu domu, prostore pa naj bi izgubili študenti, ki bivajo v študentskem domu Akademski kolegij, ki ima prav tako prostore v stavbi. Študentov naj bi bilo okoli dvesto, kot smo že poročali, naj bi bilo prihodnje šolsko leto njihovo zadnje v teh prostorih. Kot je razvidno iz zadnjega rebalansa občinskega proračuna, je za projekt predvidenih dobrih 13 in pol milijona evrov, od tega največ (12 milijonov) za leto 2025, ko naj bi se po napovedih občine obnova tudi končala.
Neskončna krožnica
Zmagovalna rešitev nadaljuje krožno zasnovo semenišča do treh četrtin, kar po mnenju komisije ustvarja vtis neskončnosti obodnega obroča. Ob oboku je prislonjeno podolgovato severno krilo pročelja gledališča v obliki vitkega kvadra, ki se v razmerjih celotne vzhodne fasade podreja krožnemu volumnu semenišča. »S sloko vertikalno fasado nad konzolnim napuščem nagovarja osrednji vstopni trg in vabi obiskovalce Mladinskega gledališča k vhodu. S primernim odmikom ohrani dovolj praznine med obstoječim vhodom v Pionirski dom in novim vhodom v gledališče,« je zapisala komisija v utemeljitvi. Vhod v glavni foyer gledališča bo v osi sever-jug, na katero je z odmikom prislonjena velika večnamenska dvorana gledališča, vzporedno s prečnim krilom Festivalne dvorane. Po mnenju komisije je takšna postavitev velike dvorane najbolj racionalna, saj sprosti območje vhoda na severnem delu, kjer bosta ločeno postavljeni srednja in mala dvorana. Foyer med dvoranama bo odprt v več etažah, kar bo omogočalo samostojne dejavnosti v obeh dvoranah.
Arhitekturna rešitev predvideva tudi kavarno v medetaži ter ozelenjen atrij in garažo, preko katere bo mogoče neposredno dostopati do različnih delov stavbe. Vsi deli programa so dosegljivi skozi krožno zasnovo starega in novega Baragovega semenišča. Pionirski dom bo pridobil nove prostore v dveh etažah, kjer se posamezni prostori povežejo med seboj za potrebe večjih učilnic ali vadbenih sob. Pred vhodom v gledališče pa je med drugim predviden nov trg. Parkovna ureditev, ki obkroža Baragovo semenišče, naj bi se prek podaljška Valjhunove ulice razširila do Navja.
Sodobna rešitev
V utemeljitvi komisije je zapisano, da zmagovalni predlog odlikuje jasna zasnova, ki je sodobna, obenem pa izhaja in dopolnjuje izvorno Plečnikovo zasnovo. »Podolgovat stavbni volumen, ki naglaša vhod v Mladinsko gledališče z novega vzhodnega trga, ne preglasi nedokončanega obroča Plečnikovega semenišča, ampak mu da večjo veljavo. Znotraj oboda uspe avtorjem zasnovati sodoben prostorsko-programski hibrid, ki v najboljši možni meri pokaže, da je z nadaljevanjem prvotne zasnove stavbe mogoče oblikovati sodoben prostor našega časa.«
Predlagani prizidek se po mnenju komisije navezuje na geometrijo in osi obstoječega krožnega tlorisa Plečnikove stavbe. »Z organizacijo zunanjega in notranjega prostora uravnoteženo poudarja ključne prvine Plečnikove zasnove, kolobar, obstoječe vhode, Festivalno dvorano, s sodobno govorico dodanega zaključka pa ustvarja jasno distinkcijo med Plečnikovo in novo arhitekturo Mladinskega gledališča.«
