Potem ko je lani poleti suša slovensko Istro pripeljala na rob vodnih zalog, zaradi česar so pristojni odredili tudi varčevanje s pitno vodo in jo na to območje vozili s cisternami, so župani začeli iskati možnosti za dodatno oskrbo z vodo. Po več možnih scenarijih jim je prvi korak uspelo narediti v dogovoru s kraškimi občinami in tamkajšnjim Kraškim vodovodom Sežana.
Ta bo v skladu s pogodbo, ki so jo podpisali v sredo, dobavljal pitno vodo Rižanskemu vodovodu Koper (RVK) iz vodnega vira Klariči, in sicer do 110 litrov na sekundo, RVK pa se je ob tem obvezal, da bo od KVS letno prevzel najmanj pol milijona kubičnih metrov vode po za leto 2024 dogovorjeni ceni 1,1131 evra na kubični meter vode brez davka.
Februarja višje položnice
RVK bo ob tem poravnal tudi sorazmerni del stroškov omrežnine za uporabo gospodarske javne infrastrukture občin ustanoviteljic KVS. Ta bo v letu 2024 znašala 6427,25 evra na mesec brez davka. Kot je pojasnil direktor RVK Martin Pregelj, bodo zaradi vključitve omrežnine v izračun morali nekoliko dvigniti ceno vode za odjemalce. Februarja bodo tako gospodinjstva z osnovnimi priključki dobila na položnicah za 1,9 evra višji znesek.
»Danes istrske in kraške občine sicer podpisujemo pogodbo, a predvsem sklepamo zavezništvo na področju, ki je življenjskega pomena za obe pokrajini. Dejstvo je namreč, da podnebne spremembe ne upoštevajo občinskih meja in oskrbo s pitno vodo ogrožajo tistim z zadostnimi vodnimi viri in tistim, ki smo prisiljeni pitno vodo dobivati od drugod,« je ob podpisu pogodbe v Štanjelu dejal župan Mestne občine Koper Aleš Bržan, ki je na pogajanjih zastopal vse štiri istrske občine. Tja sicer nekaj vode dobavljajo tudi iz hrvaškega dela Istre, poskusi, da bi vodo dobivali iz virov Padež ali Suhorica, pa so padli v vodo.
V Klaričih bodo uredili
četrto vrtino
Župan občine Komen Erik Modic, ki je bil glavni pogajalec na kraški strani, je opozoril, da je pravična razdelitev stroškov posebno pomembna zaradi načrtovanih ukrepov za zagotovitev zanesljivega vodnega vira za slovensko Istro, ki bo hkrati tudi alternativni vir za Kras. Znaten finančni zalogaj bo že urejanje četrte vrtine v Klaričih, ki sodi med kratkoročne ukrepe. To se bo po besedah Primoža Turšiča, direktorja Kraškega vodovoda, začelo v prihodnjem letu.
Podpis pogodbe je pomemben korak naprej v skupnem prizadevanju za zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe s pitno vodo na območju istrskih in kraških občin, a bo na tem področju treba storiti še veliko. Srednjeročni ukrepi so vredni skoraj 100 milijonov evrov. Lahko bi dobili 92 milijonov evrov kohezijskih sredstev, pri čemer je na potezi (tudi) država. V Istri še čakajo na študijo glede dodatnega vira vode, ki jih izvaja ministrstvo za naravne vire in prostor.
