V Mestni občini Koper so se leta 2018 odločili, da bi poleg dvojezičnih tabel z imeni ulic postavili še dodatne table z zgodovinskimi in ledinskimi imeni. Ustanovili so komisijo za področje toponomastike, table pa izdelali na podlagi prvega seznama imen koprskih ulic in trgov iz leta 1884. Seznam je potrdil tudi zavod za varstvo kulturne dediščine.
Kljub temu so zlate table s starimi imeni ulic nekoga zmotile in občina se je leta 2022 znašla v postopku inšpektorata za kulturo in medije, ta ji očita kršitev zakona o javni rabi slovenščine. Kot so pojasnili inšpektorji, naj bi občina nameščala table z enojezičnimi italijanskimi zgodovinskimi imeni ulic, a to po navedbah občine ne drži.
»Večina napisov oziroma poimenovanj je namreč v lokalni narečni italijanščini in nimajo ustreznice v knjižnem jeziku,« pravijo na občini in dodajo, da je prevod toponimov nepotreben in tudi neizvedljiv. Campo della Madonnetta bi denimo v prevodu postala Njiva male Marije.
»Odločba inšpektorata, ki nam je naložil odstranitev označevalnih tabel z navedbo zgodovinskih imen trgov in ulic v mestnem jedru Kopra, je več kot zloraba zakona o javni rabi slovenščine. Je groba žalitev naše kulture in sovražni govor, proti kateremu protestiramo z obrnitvijo tabel,« je v pismu, ki ga je poslal predsednici republike Nataši Pirc Musar in predsedniku vlade Robertu Golobu, zapisal koprski župan Aleš Bržan. Kot je pojasnil, so odločbo inšpektorata upoštevali, a v znamenje protesta table obrnili, tako da napisi zdaj niso vidni.
»Gre za zgodovinska imena, ki so tesno povezana z italijansko kulturno dediščino območja ter so pomemben del lokalne zgodovine in identitete. S tem so povezana tudi vprašanja pravic narodnih skupnosti in ohranjanja kulturne dediščine,« pravijo v lokalnem odboru stranke Gibanje Svoboda, od koder so ministrici za kulturo Asti Vrečko posredovali pobudo za preučitev možnosti sprememb zakonodaje, ki bi omogočile postavitev domnevno spornih tabel. Prav tako predlagajo, naj ministrstvo v okviru svojih pristojnosti preveri, ali je bil postopek pred inšpektoratom voden v skladu z veljavno zakonodajo.
Da zapisov na tablah ne gre prevajati, trdi tudi poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Žiža: »Enako kot ne prevajamo osebnih imen – sam sem vedno Felice, in ne Srečko ali Vesel –, odločno nasprotujemo temu, da bi zgodovinska poimenovanja koprskih trgov in ulic prevajali v slovenščino.« Včeraj je napovedal novo pobudo za spremembo zakona. Sprožil jo bo s poslanskimi kolegi, računa tudi na podporo vladajoče stranke. Pomoč mu je med drugim obljubil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, pisal je tudi predsednici in premierju.
V istrskem odboru stranke Levica, iz katere prihaja tudi kulturna ministrica, so medtem pojasnili, da so vedno javno zagovarjali in podpirali italijansko narodno skupnost ter uveljavljanje njenih pravic, še posebej glede prisotnosti jezika v javnosti, ter njene zgodovinske prisotnosti v teh krajih, to pa bodo nadaljevali tudi v prihodnje. Kot so dodali, o zadevi tečejo intenzivni pogovori z vsemi deležniki in lahko pričakujemo, da se bo zadeva uredila v najkrajšem možnem času.
