Ljubezen, naklonjenost, občudovanje in čast. Vse to predstavljajo rdeči cvetovi nageljnov, ki so avtohtone gorenjske rastline z bogato simboliko in tako pri nas kot v svetu veljajo za najstarejše gojene rastline. »Brez njih si težko predstavljamo praznika, kot sta 1. maj in 8. marec, dan žena. Nagelj sestavlja tudi tipičen slovenski šopek, v katerem sta še rožmarin in roženkravt, njegov rdeči cvet pa je bil vselej prisoten tudi na vezeninah, naoknicah, panjskih končnicah, lesenih izrezljanih balkonih, stolih in drugem pohištvu. Prav tako je bil vedno opevan v pesmih in je poleg srca v ornamentih najpogostejši in najpomembnejši okras. Nagelj je tudi obvezen okras slovenske narodne noše, pripetega imajo tako ženske kot moški,« simbol gorenjske dediščine z bogato zgodovino opiše Mirjam Pavlič iz Gorenjske turistične zveze (GTZ). Ta je bila ustanovljena leta 1957 in danes združuje večino turističnih društev z Gorenjskega, v katera je vključenih približno 10.000 članov prostovoljcev.
»Naši člani so se od nekdaj trudili za lepo urejene kraje, da so bili ti privlačni za domačine in so jih občudovali tudi turisti. V krajih so potekale številne akcije najlepše urejenih hiš in vrtov. Na gorenjskem oknu in balkonu je bil nagelj že od nekdaj tradicija in ko so krajani opazili, da zaradi uvoza tujih rastlin v Slovenijo prihaja veliko novih sort rož, ki so bolj enostavne za vzgojo, bujneje cvetijo in z njimi nimajo težav s prezimovanjem, saj jih jeseni zavržejo, so se leta 2000 pri GTZ odločili, da se ta avtohtona rastlina ohrani,« se je Pavličeva ozrla na začetek akcije Vrnimo gorenjski nagelj na okna in balkone. »S tem smo vrtnarje spodbudili, da so začeli bolj množično gojiti sadike, ljubitelje rož pa, da so jih lahko kupovali in krasili svoje domove,« je dodala sogovornica.
Pogum, potrpežljivost in natančnost
Pavličeva pove, da je nagelj precej zahtevna rastlina za vzgojo, največ izzivov je s prezimovanjem, saj v marsikateri hiši za to nimajo ustreznih prostorov. »Včasih so jih zato gojile le kmečke žene, ki so imele v gospodarskih poslopjih primerno mesto za prezimovanje, saj rastlina prezimi v hladnih, neogrevanih in svetlih prostorih z malo zalivanja, tam nekje do minus pet stopinj Celzija. Nageljni so od nekdaj krasili tudi okna planinskih koč, saj jim ostrejši planinski zrak zelo godi.« V okviru GTZ so pred leti organizirali celo srečanja s predavanji o negi in vzgoji nageljnov, koristne informacije v zvezi s tem pa so zbrali in objavili tudi na svoji spletni strani. Ob 20. obletnici akcije so izdali tudi posebno publikacijo z nasveti o negi in vzgoji nageljnov.
Tudi letos so pri GTZ objavili razpis, na katerega se lahko prijavijo vsi, ki gojijo nageljne in želijo sodelovati pri izboru Vrnimo gorenjski nagelj na okna in balkone. Minula leta so bili v akcijo vključeni domala vsi gorenjski kraji, po besedah Pavličeve na Gorenjskem namreč skorajda ni vasi, kjer ne bi našli hiše z nageljni. Na letošnji natečaj morajo sodelujoči fotografijo nageljnov in svoje kontaktne podatke poslati do 15. septembra, ko bodo na delu člani ocenjevalne komisije. Ti bodo ob koncu sezone izbrali nove tri prejemnike priznanja in jim na vsakoletnem jesenskem srečanju gorenjskih turističnih delavcev podelili priznanja. Zadnja leta so bile med prejemniki priznanj za najlepše gorenjske nageljne Albina Atlija iz Dvorij pri Cerkljah, Milena Ozebek iz Mošenj pri Radovljici in Mira Petrič iz Primskovega pri Kranju.
