Predstavnica investitorja Jana Habjan je po predstavitvi zgodovine pridobivanja električne energije iz vetrnih elektrarn in njihovega vse večjega pomena v današnjem času zagotovila, da so, kljub dejstvom, da naj vetrne elektrarne na Pohorju ne bi imele posebnih negativnih vplivov na okolje in življenje ljudi, odprti za vse nadaljnje pogovore z lokalnim prebivalstvom, ki sicer nasprotuje temu projektu.

Poudarila je tudi priložnosti za razvoj zelenega turizma po vzoru številnih drugih držav, kot so Avstrija, Nemčija in Švica, kjer so vetrnice v bližini smučarskih centrov nekaj običajnega. »Vetrne elektrarne v primerjavi s sončnimi zahtevajo veliko manj prostora. Za eno je potrebnega 40 x 70 metrov površine, pri čemer se ta prostor ob dokončanju zmanjša na 30 x 30 metrov,« je pojasnila Habjan.

Ob tem je povedala, da so se priprave projekta po korakih lotili pred petimi leti, pri čemer so najprej preverili, ali območje zagotavlja dovolj vetra. Kot so po njenih besedah pokazale strokovne analize, je Pohorje edino primerno za to, da lahko zagotovi skoraj 200 megavatov električne energije, ki bi v omrežje stekla na razdelilnih postajah v Rušah in Slovenski Bistrici.

»Zdaj smo na zelo pomembni točki, ki je zelo pomembna in predstavlja sprejetje projekta s strani krajanov in politike, kar pomeni velik izziv, a smo pripravljeni na dialog ter iskanje dodatnih konsenzov,« je dejala Habjan in pri tem med koristmi za občane navedla cenejšo elektriko, za tiste najbližje pa celo brezplačno. Prav tako bi se na račun bistriške občine letno nateklo 2,7 milijona evrov.

Z vidika vplivov na vodo je ugotovitve predstavil geolog in hidrolog Jože Janež, ki je zatrdil, da je območje Treh kraljev in Areha, kjer so načrtovane vetrnice, uvrščeno šele v tretje vodovarstveno območje. Kot je poudaril, vetrne elektrarne v času delovanja nimajo nobenih izpustov odpadnih ali tehnoloških voda, kemikalije za mazanje pogonskih delov pa so prisotne v tako majhni količini, da ne bi končale v okolju, pač pa znotraj objekta.

Večja previdnost za lokalne vodne vire bi bila potrebna v času gradnje objektov zaradi gradnje cest in gradbenih jam ter s tem povezanega transporta, je dejal Janež, vendar dodal, da se je temu mogoče izogniti z dobro organizacijo gradbišča.

Na pomisleke glede potrebne gradnje novih cest na Pohorju zaradi transporta materiala in sestavnih delov vetrnic je odgovoril pomočnik projektanta za gradbeni del projekta Jakob Muršak, ki zatrjuje, da so lokacije vetrnic postavili večinoma neposredno ob že obstoječih cestah. Kjer teh ni, bodo morali urediti največ sto metrov dolge začasne dovozne poti, ki jih bo pozneje mogoče znova zasaditi z drevjem.

Glavni inženir Marjan Bezjak, ki je sodeloval tudi pri postavitvi druge od obeh vetrnih elektrarn na Primorskem, se je posvetil predvsem morebitnim vplivom elektromagnetnega valovanja ob vetrnicah in kablovodu. Zagotovil je, da slednjega zunaj kablov ni v obsegu, ki bi presegal dovoljene vrednosti.

Že pred predstavitvijo se je na kraju dogodka pred hotelom zbralo nekaj deset lokalnih prebivalcev in članov civilne iniciative, ki nasprotuje postavljanju vetrnih elektrarn v njihovem okolju, vendar argumentom investitorjev in strokovnjakov niso želeli prisluhniti.

»Že danes, na navaden delovni dan, se nas je zbralo kar nekaj. Verjamem, da se nas bo ob kakšnem koncu tedna ali na prost dan še precej več. Država bo tako dobila odločen ne in bodo morali spoznati, da Pohorci tega ne želimo v našem okolju. Za to so na voljo degradirana območja in naj se takih stvari lotijo tam,« je bil odločen predstavnik civilne iniciative in občinski svetnik v Oplotnici Robi Lesjak.