Februarja sta minili dve leti, odkar je trgovina Ikea odprla vrata v ljubljanskem BTC. Vodja trga v podjetju Ikea Slovenija Cas Lachaert je priznal, da nikjer ni imel takšne izkušnje z odprtjem trgovine kot v naši prestolnici – potekalo je namreč v času proticovidnih ukrepov, ki so med drugim omejevali število kupcev v trgovinah. Zaradi vladnih ukrepov so smeli v svoje prostore hkrati spustiti do 700 kupcev, zato so si morali ti sprva rezervirati termin prek spleta in priti ob točno določeni uri. Lachaert je dejal, da ni bilo samo odprtje trgovine zaznamovano s covidom, temveč tudi sama gradnja ter iskanje in usposabljanje kadra.
Je covid pustil posledice na poslovanju trgovine?
Poslovanje je v pričakovanih okvirih. V lanskem poslovnem letu smo dosegli 67,6 milijona evrov prihodkov od prodaje. Smo pa v Sloveniji opazili, da je tudi po covidu nekoliko več spletnega nakupovanja v naši trgovini. Lani je bilo skoraj 23 odstotkov nakupov opravljenih prek spleta, letos pa bi se ta številka lahko povzpela tudi do 30 odstotkov. Trenutno imamo dve prevzemni mesti v Mariboru in Kopru, kjer kupci v enem ali dveh dneh od naročila na spletu lahko prevzamejo naročene izdelke. Ljudje so se zelo dobro odzvali na ti dve mesti, zato trenutno testiramo še dostavo v Novem mestu, Celju in Velenju. Tam za zdaj nimamo fizičnih prevzemnih mest, ampak dvakrat na teden pripeljemo izdelke na predajno mesto, kjer jih kupci prevzamejo neposredno iz dostavnega vozila. Če se bodo te lokacije dobro obnesle, bomo tudi v teh mestih odprli prevzemne točke. V Mariboru smo tudi odprli studio za načrtovanje, kjer naši uslužbenci kupcem izrišejo na primer kuhinjo, ti pa jo potem naročijo prek spleta in jo v naslednjih nekaj dneh prevzamejo na prevzemnem mestu. Studia v Mariboru in prevzemnega mesta v Kopru sprva sploh nismo načrtovali, ampak smo se zanju odločili zaradi dobrega odziva kupcev.
Ali to pomeni, da torej manj ljudi prihaja v trgovino?
Ljudje še vedno prihajajo v trgovino, da vidijo izdelke v živo in dobijo navdih, ampak mnogi potem nakup opravijo prek spleta. Tudi logično je, da tisti, ki živijo dlje od Ljubljane, ne bodo vsakega nakupa opravili v trgovini. Če točno vedo, kaj potrebujejo, je zanje lažje naročiti prek spleta in naslednji dan izdelke prevzeti nekje bližje svojemu domu. Za nas je pomembno, da se kupci ne čutijo prisiljeni, da morajo vsak nakup opraviti v Ljubljani, zato se jim poskušamo približati s prevzemnimi točkami in studiem za načrtovanje.
Slovenski kupci kljub Ikei v Ljubljani še vedno nakupujejo tudi v vaših trgovinah v Gorici, Gradcu in Zagrebu, ker opažajo, da so tam nekateri izdelki cenovno ugodnejši.
Drži, navsezadnje smo vsi del istega podjetja. Hkrati se zavedamo, kako pomembno je za kupce, da razumemo njihove potrebe in jim zagotavljamo storitve v lokalnem jeziku. Ko smo v Sloveniji odpirali trgovino, smo pri oblikovanju cen upoštevali tukajšnje povprečne dohodke, minimalno plačo, kupno moč in druge tovrstne podatke. Če gledamo na splošno, je skupna cena vseh 9500 izdelkov, ki jih prodajamo, v ljubljanski trgovini Ikea nižja kot recimo tista v Gorici ali Gradcu. Če pa gledamo posamezne izdelke, pa so res v eni trgovini nekateri cenejši, drugi pa dražji.
Recimo vrtljivi organizator snurrad, ki so ga popularizirala družbena omrežja, v Ljubljani stane 34,99 evra, v Gorici 29,95, Gradcu 39,99 in v Zagrebu 42,47 evra. Zakaj se cene za enak izdelek tako razlikujejo med različnimi trgovinami?
Veliko dejavnikov lahko vpliva na razlike v cenah, denimo DDV pa tudi potrebe kupcev in konkurenca. Če na primer tukaj prodamo 1000 kosov nekega izdelka, v Gradcu pa le 50, potem verjetno tu lahko znižamo ceno tega konkretnega izdelka. Potem je pomembno, iz katerega skladišča posamezna trgovina dobiva zaloge, saj so s tem povezani stroški transporta in logistike. Razlike med cenami posameznih izdelkov na različnih trgih bodo vedno obstajale.
Pa imajo graška, goriška, zagrebška in ljubljanska Ikea povsem enake izdelke oziroma ponudbo?
Znotraj evropskega trga bi rekel, da ni bistvenih razlik. Okoli 90 odstotkov ponudbe v teh trgovinah, ki ste jih navedli, je enakih, preostalo pa poskušamo prilagoditi specifični državi na podlagi analiz in pogovorov, ki jih imamo z družinami in kupci. So pa rešitve za dom, ki jih prikažemo v posamezni trgovini, lahko zelo različne zaradi raznolikega okolja. Ugotovili smo, da slovenski kupci ne kupujejo veliko preprog ali zaves za svoje domove, zato recimo takšne ponudbe nimamo tako velike kot drugje. Po drugi strani pa ima veliko Slovencev vrt, teraso ali balkon, kar pomeni, da jih zanima oprema za te površine, zato smo okrepili naš vrtni program. Zanimanje za te izdelke med našimi kupci je zelo visoko. Prav tako smo lokalnemu okusu prilagodili ponudbo v restavraciji – vključili smo štruklje, ki jih v drugih državah ni mogoče naročiti.
V Sloveniji je veliko povpraševanje tudi po trajnostnih izdelkih – več kot eden od treh izdelkov, ki jih prodamo, je izdelek s trajnostnimi lastnostmi. To pomeni, da so izdelki na primer izdelani iz trajnostnih materialov, da pomagajo varčevati z energijo ali da pomagajo zmanjševati količino zavržene hrane. Ko smo analizirali slovenski trg, so nam ljudje povedali, da je zanje pomembno spoštovanje in ohranjanje narave, da so ponosni na svojo zeleno državo. Tudi za nas v podjetju Ikea je to pomembno. Če se na področju porabe naravnih virov ne bomo premaknili iz linearne v krožno ekonomijo, bomo nekega dne ostali brez posla, ker bo teh virov preprosto zmanjkalo.
Česa sprva niste imeli na policah, pa ste zaradi povpraševanja kupcev dopolnili ponudbo?
Ljudje so v Sloveniji povpraševali po džezvah za kuhanje kave, zato smo to vključili v prodajo.
Kaj Slovenci kupujemo pogosteje kot prebivalci drugih držav?
Pri pohištvu niti ne opažamo velikega odstopanja. Veliko povpraševanje je po spalnicah, kuhinjah, lani tudi po pisarniških mizah in stolih, ker so si ljudje opremljali domače pisarne. Večje razlike opazimo pri manjših predmetih. V primerjavi s trgovinami drugje v Evropi v Ljubljani prodamo nekoliko manj dekorativnih in nekoliko več funkcionalnih izdelkov za vsakodnevno uporabo, kot so obešalniki, valjčki za čiščenje oblek in razne skledice. Mogoče je to povezano s tem, da smo na slovenskem trgu šele dve leti in ljudje najprej kupujejo bolj praktične stvari, pozneje pa se bodo preusmerili na dekorativne izdelke.
V zadnjem letu smo praktično na vseh področjih življenja opazili rast cen, tudi v Ikei. Kaj je bil vzrok za podražitve?
Podražili so se materiali, energija, ki se porabi pri proizvodnji, transport … V prvih mesecih, ko smo se pobirali po covidu, Ikea višjih stroškov ni hotela nemudoma prenesti na kupce. Ker smo imeli določene rezerve, smo jih lahko pokrili sami, ker se trudimo biti čim bolj dostopni ljudem. Po neki točki pa to ni bilo več mogoče, saj smo morali zaščititi poslovanje in varnost naših sodelavcev, zato smo nekatere cene morali povišati. A minuli oktober, ko smo videli prve znake, da se transport ceni, smo že znižali cene nekaterih naših najbolje prodajanih kosov pohištva, februarja pa smo znižali še cene nekaterih dodatkov za dom.
Torej kupci lahko pričakujejo, da se bodo vaši izdelki pocenili, ko se bodo razmere izboljšale?
Seveda. Takšno ravnanje je del naše vizije, da so izdelki, ki jih prodajamo, cenovno dostopni čim širšemu krogu ljudi. Poglejte, ko smo pred leti začeli prodajati pomožno mizico lack, je bila njena cena okoli 25 evrov. Zdaj se cena za izdelke v tej seriji giblje od sedem do 13 evrov. Ko nam gre dobro, poskušamo to deliti s kupci in zaposlenimi. Zato smo jeseni našim sodelavcem povišali plače v povprečju za 9,4 odstotka. Hkrati želimo biti dober sosed, zato se trudimo narediti kaj dobrega za skupnost, v kateri poslujemo. Sodelujemo s Pediatrično kliniko v Ljubljani in materinskim domom v Mariboru, z varnimi hišami za ženske in begunskimi centri, ki jim običajno pomagamo z donacijami pohištva. Beguncem iz Ukrajine pa ponujamo plačano pripravništvo, ki jim lahko pomaga do zaposlitve pri nas ali pa jim da izkušnje, da se zaposlijo kje drugje.
