Štirje gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Lancovo so danes skupaj z delavci Komunale Radovljica in zasebnim podjetjem iz Gorij čistili Savo pri Cajhnovem jezu, kjer se je zgodilo onesnaženje z goščo. V zraku je bilo še čutiti smrad, je bilo pa tokratno onesnaženje v primerjavi s tistim pred šestimi leti manj obsežno. Gošča tudi ni bila tako trda kot takrat.
Savi marsikaj namenimo
»Sava se sama ne more očistiti, sploh če je tako nizek vodostaj. Gotovo se pozna, da bivamo ob Savi in ji marsikaj namenimo. Nato se razmnožijo alge in nabirajo na takih lokacijah, kot je ta,« nam je povedal poveljnik Gasilske zveze Radovljica Janez Koselj. Iz Save so odstranili okoli 40 do 45 kubičnih metrov materiala in ga odpeljali v kranjsko čistilno napravo.
O situaciji na Cajhnovem jezu na sotočju Save Bohinjke in Save Dolinke na Lancovem je radovljiška občina inšpektorat za naravne vire in prostor prvič obvestila že 26. avgusta. V prijavi so navedli, da obstaja glede na videz gošče velika verjetnost, da gre spet za izliv fekalnih odplak v reko.
Ker odziva ni bilo, stanje pa se je iz dneva v dan slabšalo, so z občine v sredo znova pisali na inšpektorat in se odločili za interventno akcijo čiščenja, da se ne bi ponovila zgodba iz leta 2018, ko je smrdeča gošča prekrila vodno gladino na celotnem območju jeza. Tudi takrat so situacijo reševali s pomočjo gasilskih društev in komunale, čiščenje pa je financirala občina.
Območje sotočja že dlje časa spremljajo tudi v Inštitutu Revivo, kjer so spomnili, da je bilo na lanskem posvetu z domačini, strokovnjaki, občino in zainteresiranimi deležniki ugotovljeno, da je treba ta del Save revitalizirati in omogočiti prevodnost rečne struge in vodnih organizmov. Po njihovih besedah je treba poskrbeti tudi za okrepitev populacije sulca, zaradi katerega je ta del Save med ribiči (tudi tujimi) še posebno znamenit.
Prevelik vnos hranil
»Problem se pojavlja zaradi prevelikega vnosa hranil za alge in hkratnih visokih temperatur, ki povzročajo pregrevanje rek. To se je že dogajalo. Z argumentom, da gre za naravni pojav, tega ne smemo odpraviti, ker ni točen. Ob kopičenju alg v takih količinah se dogajata dva kontroverzna biološka procesa. Alge čez dan proizvajajo kisik, ki nasiči vodo, a ga preko noči, ko ni svetlobe, porabijo. Proces povzroča anoksično okolje (brez kisika), ki ogroža ves vodni živež, ki kisik potrebuje,« so opisali in dodali, da je po lanskih poplavah vse to še bolj problematično, saj je ribjega živeža že zelo malo. Ogrožena pa je tudi ribogojnica, ki ribe vlaga v Savo in vzdržuje ribjo populacijo.
Krajani so medtem spomnili, da bi bil vzrok za pojav lahko izliv fekalnih odplak iz blejske čistilne naprave, kar pa je tamkajšnji župan Anton Mežan zavrnil. Kot je povedal za Slovensko tiskovno agencijo, so mu strokovne službe zagotovile, da na njihovi čistilni napravi v tem času ni bilo nobenih težav in da ta ne more biti vzrok onesnaženja.
Turistično obremenjena območja
Zgornja Gorenjska ima kar nekaj turistično obremenjenih območij, kjer se zlasti v poletnem času močno poveča število ljudi. Zato ob pojavih onesnaženja tudi pride do dvomov o zmogljivosti kanalizacijskega sistema in čistilnih naprav.
Blejski župan Anton Mežan sicer ocenjuje, da na Bledu ni glavna težava kapaciteta čistilne naprave, temveč to, da je preobremenjena z meteornimi in izvirskimi vodami, ki se po mešanem kanalu stekajo vanjo. »Potrebovali bi tri milijone evrov, da bi s tlačnim vodom fekalno kanalizacijo speljali naprej od igralnice po Cankarjevi cesti na čistilno napravo, meteorno pa pod glavno cesto do Mlina in v potok Jezernica,« je ocenil in dodal, da bi se projekta lahko lotili takoj, ko bi bila zanj zagotovljena sredstva.
Županja Kranjske Gore Henrika Zupan je dejala, da je njihova čistilna naprava, ki je bila zgrajena leta 2001, obremenjena do zgornje meje. Čistilno napravo bi radi nadgradili in posodobili, vendar za to ni na voljo dovolj sredstev.
Nadgradnjo čistilne naprave bi potrebovali tudi v Bohinju. Bohinjski župan Jože Sodja je opozoril, da so v času gradnje čistilne naprave predlagali, da bi za dodatno kapaciteto 3000 populacijskih enot poskrbelo turistično gospodarstvo, a se to ni zgodilo.
