Potem ko so lani v okviru Turizma Kranjska Gora in Gornjesavskega muzeja v Kajžnkovi hiši v Ratečah uredili prvi muzej pobega v Evropi, so v vasici ob mejnem prehodu z Italijo zadovoljni z obiskom. »Nova pridobitev združuje izobraževanje in zabavo ter ponuja nov način spoznavanja etnološke dediščine Rateč z okolico. Gre za doživetje z dodano vrednostjo. Igra je zasnovana na način, da obiskovalcem še bolj približa rateško dediščino, zaradi igrificiranega doživetja, ki vključuje iskanje in reševanje ugank po celotnem prostoru, pa si ti tudi bolj zapomnijo obisk muzeja oziroma Kajžnkove hiše,« pojasni strokovna sodelavka Slovenskega planinskega muzeja Nataša Mrak. Po njenih besedah so vtisi obiskovalcev, ki se lahko na pot reševanja ugank podajo v slovenskem, angleškem, nemškem in italijanskem jeziku, prijetni in navdušujoči.
»Osnovna zgodba je iskanje skritega dnevnika lokalnega kronista, nekdanjega kranjskogorskega župnika in svetovljana Josipa Lavtižarja. Obiskovalci skozi reševanje ugank in razvozlavanje kod spoznavajo bogato zgodovino, tradicijo in dediščino Rateč od rateškega rokopisa, ki je drugi najstarejši zapis v slovenskem jeziku, do najdaljših poletov v Planici,« pove Mrakova, ki igralce ob vstopu v muzej opremi s knjigo, v kateri so navodila za igro in naloge, ki jih morajo rešiti. Igra poteka ob spremljanju etnološke zbirke Kajžnkove hiše in je primerna tako za pare kot družine in različne skupine, še vedno pa je mogoč tudi klasičen obisk muzejske zbirke.
Interaktivni mobilni vodnik
Kajžnkova hiša s kamro, vežo s črno kuhinjo in kaščo je bila zgrajena v 19. stoletju in sodi med obnovljene objekte z dobro ohranjeno ljudsko arhitekturo. Obiskovalce med drugim prevzameta rekonstrukcija opreme črne kuhinje in shrambe ter razstava o rateški noši in krajevni zgodovini, na ogled so tudi starejši filmi o rateških običajih in planiških smučarskih skokih. Močno poškodovano hišo zaradi požara je pred osemindvajsetimi leti odkupila občina Kranjska Gora in jo pod strokovnim vodstvom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Kranj do leta 2004, ko so njena vrata odprli za obiskovalce, postopoma obnavljala.
Muzej pobega v Kajžnkovi hiši so v kranjskogorski občini lani uredili v sklopu digitalizacije kulturne dediščine in ob zavedanju, da si današnji obiskovalci kulturnih vsebin ne želijo več samo vloge pasivnega opazovalca, ampak aktivnejših in zabavnejših doživetij. Že pred tem so v Turizmu Kranjska Gora s povsem novo dimenzijo turistične predstavitve in s pomočjo posebne aplikacije turistom približali zgodovino Ruske kapelice. Slednje lahko danes skozi celotno izkušnjo in v petih različnih jezikih vodi glasovni vodnik, obe digitalizirani kulturno obarvani vsebini pa uspešno dopolnjujeta tudi zunajsezonsko turistično ponudbo destinacije.
