V prejšnjem županskem mandatu so se župani občin Radovljica, Bled in Gorje odločili investirati v obnovo magistralnega vodovoda od vodnega zajetja pitne vode Ovčje jame do vasi Grabče, kar pomeni zamenjavo magistralnega vodovoda v dolžini 1600 metrov in s premerom 500 milimetrov. Ocenjena vrednost naložbe je bila 3,7 milijona evrov, pri čemer bi Radovljica prispevala 50,71 odstotka, Bled 40,71 odstotka in Gorje 8,58 odstotka. Projekt bi bil sofinanciran iz evropskih virov v 65 odstotkih.
Kot pravijo na občini Gorje, so bili še julija letos složni, da delež evropskih kohezijskih sredstev, ki jim pripadajo za razvoj regije, vložijo v obnovo dotrajanega vodovoda, sredi julija letos pa je sledil preobrat. Blejski župan je sporočil, da občina Bled svojo odločitev preklicuje in s tem odstopa od sanacije ter da bodo evropska kohezijska sredstva raje vložili v urejanje zelenih površin jezerske obale.
V Gorjah pravijo, da ima občina Bled legitimno pravico, da določi prioriteto vlaganj v javno infrastrukturo občine, a da se mora zavedati, da s tem dejanjem prevzema odgovornost za svoje in druge občane, saj z njim močno ogroža kakovost glavnega transportnega voda pitne vode za veliko število prebivalcev.
»Občina Gorje je ob vsem tem nemočna, saj sama ne zmore izvesti sanacije. Gorje namreč porabijo le 8,58 odstotka vse vode iz magistralnega vodovoda. Zaradi nerazumnega ravnanja občine Bled je občina Gorje že začela gradnjo prevezave vodovoda, ki bo zagotavljala nemoteno oskrbo s pitno vodo na območju Gorij tudi v primeru izpada dotrajanega magistralnega vodovoda,« pravi gorjanski župan Peter Torkar.
Občine brez lastnih sredstev
Po odstopu občine Bled od investicije se je namreč za to potezo odločila tudi Radovljica. Tamkajšnji župan Ciril Globočnik nam je pojasnil, da se je po usklajevanjih o podrobnostih projekta izkazalo, da vse občine ne bodo zmogle zagotavljati lastnih sredstev v predvideni višini. Prav tako po njegovih besedah še ni pripravljena projektna dokumentacija in rešeno lastništvo magistralnega vodovoda. »Glede na to, da smo imele občine bolj pripravljene druge projekte in glede na dogovorjene kvote, je naša občina po odstopu občine Bled od projekta v dogovor za razvoj regij prijavila projekt prav tako nujne nadgradnje čistilne naprave Radovljica,« je dodal.
V Radovljici alternativne oskrbe v celoti ni mogoče zagotoviti, v primeru večje okvare bi bilo po županovih besedah treba vzpostaviti omejitev oskrbe s pitno vodo po prioritetah, kot jih določa veljavna zakonodaja, in izvesti sanacijo okvare v najkrajšem možnem času.
Na Bledu pravijo, da je vsekakor treba razmišljati o obnovi magistralnega vodovoda v bližnji prihodnosti, saj vsaka napaka na cevovodu skoraj gotovo pomeni tudi prekinitev oskrbe s pitno vodo. »Če so na magistralnem vodovodu predvidena investicijsko-vzdrževalna dela za krajši čas, se voda zagotavlja prek obstoječih vodohranov,« so pojasnili na občini in dodali, da je poleg obnove vodovoda izredno pomembna tudi povečava objekta raztežilnik 590, ki leži na območju občine Gorje, služi pa izključno vodooskrbi občin Bled in Radovljica. S tem namreč tudi v primeru okvare na vodovodu od zajetja Ovčje jame do novega objekta dobijo »zalogo« vode, ki v primeru okvare in disfunkcije cevovoda na začetni trasi zagotavlja normalno oskrbo nekoliko več časa kot le nekaj ur.
