Letošnja jesen je v galeriji kranjske Prešernove hiše posvečena portretom resničnih ljudi na denarju in drugih numizmatičnih predmetih, kot so medalje in žetoni. »Prav na kovancih in medaljah je mala plastika portretov zgodovinsko izjemno pomembnih ljudi doživela svoj veliki razcvet, njihovo lepoto pa lahko občudujemo še danes. Z razstavo smo želeli zajeti čim več resničnih zgodovinskih osebnosti in jih prikazati v obdobju, v katerem so živele,« so rdečo nit razstave povzeli v Numizmatičnem društvu Slovenije (NDS).
Po besedah predsednika NDS Urbana Mateja prvi dve stoletji po iznajdbi denarja kovanci niso imeli portretov živih ljudi, pač pa so prvi kovanci, na katerih so se podobe sploh pojavile, nosili podobe živali, denimo bika, leva in jelena, ali pa mogočnih grških bogov in boginj. »Šele okrog leta 400 pred našim štetjem je perzijski satrap Tissaphernes svoj portret odtisnil na komaj za noht velike bakrene kovance in s tem zasedel mesto, ki je bilo prej namenjeno bogovom. Tabu je bil s tem razbit in vladarji so se začeli počasi zavedati, da se lahko tudi na tak način vpišejo v zgodovino,« pojasnjuje Mate.
Današnji kovanci izgubljajo izpovedno moč
Potem ko je dolgo veljalo, da so podobe na denarju rezervirane za bogove, heroje in druga mistična bitja, so portreti živih oseb na denarju zaživeli šele s helenizmom, v času rimskega cesarstva in pozneje renesansi. »Kdor je nekaj veljal, se je moral upodobiti na denarju ali vsaj na medalji. Nekatere poglavarje in vladarje poznamo zgolj zato, ker so se ohranili kovanci z njihovo podobo in napisom, čeprav o njih zgodovina molči,« poudarja Urban Mate.
Za prikazovanje oseb na denarju še dandanes veljajo posebna pravila. Na razstavi obiskovalci denimo izvedo, da v Združenih državah Amerike na denarju ne sme biti upodobljen živ predsednik, pač pa ta svoj spominski kovanec dobi šele po smrti, medtem ko so v naši državi spominski in zbirateljski kovanci namenjeni predvsem umrlim umetnikom, znanstvenikom in drugim pomembnim zgodovinskim osebam. Po besedah Mateja smo Slovenci na svojih tolarjih, ki so bili v obtoku od leta 1991 do 2006, med umetniki upodobili Franceta Prešerna, Ivana Cankarja, Primoža Trubarja, Riharda Jakopiča in Ivano Kobilica, med znanstveniki Jurija Vego in Janeza Vajkarda Valvasorja ter arhitekta Jožefa Plečnika. Danes na sodobnih evrskih bankovcih, ki simbolizirajo enotnost Evropske unije, ni več prostora za upodobitve pomembnih ljudi, te ostajajo le še na nekaterih evrskih kovancih, ugotavljajo v NDS.
