Ob letošnji 70-letnici Gorenjskega muzeja so v Kranju na ogled postavili dve veliki razstavi: v Prešernovi hiši obiskovalce navdušuje razstava Začetki Gorenjskega muzeja in predstavljanje Prešernovih nagrajencev, v bližnjem gradu Khislstein pa v goste vabi razstava Mi ne hranimo v oblaku, katere ključni poudarki so zaobjeti že v samem naslovu. »Temelj vsakega muzeja so predmeti, zaradi katerih je muzej tudi nastal. Ti so tisti, ki nam govorijo zgodbo preteklosti, ki nas določa. Muzejske predmete hranimo v naših skladiščih – muzejskih depojih. Ne moremo pa jih shraniti v oblaku, v virtualnem skladišču datotek in podatkov. Predmeti so resnični,« je pojasnila vodja programa v Gorenjskem muzeju Jelena Justin in dodala, da novi trendi muzeje usmerjajo k digitalizaciji in virtualizaciji vsebin in podatkov: zgodovinskih krajev, dogodkov in muzealij. »S tem ustvarjamo navidezno resničnost, ki je dandanes vzporedni svet, ki velikokrat kroji naše življenje in ga zaznamuje. A vse to nam ne omogoča pristnega stika s preteklostjo, ki ga nudijo razstavljeni predmeti,« poudarja Justinova.
V Gorenjskem muzeju predmete zbirajo že 70 let. »Naši predhodniki so jih hranili za nas, mi jih hranimo za vas. Njihova velikost se meri v centimetrih, kilogramih in nikoli v kilobajtih. Tehnologija se bo spreminjala, stari načini ne bodo več ustrezni, navajali se bomo spet novih 'oblakov'. Predmeti v naših 'neoblačnih' shrambah pa bodo še vedno tam. Za vas in za vaše potomce. Za obisk ne potrebujete računalnika in telefona. Naj zgodbe o predmetih obogatijo vaše življenje, tako kot so včasih bogatile življenje naših prednikov,« k ogledu zlatih, srebrnih, železnih, lesenih in drugih predmetov vabi sogovornica.
Kako se muzej znajde v muzeju
Z obiskom obeh razstav, ki so ju v počastitev obletnice postavili v Prešernovi hiši in gradu Khislstein, so v Kranju zadovoljni. »Obe razstavi sta stali tudi že v času slovenskega kulturnega praznika, ko je samo Prešernovo hišo obiskalo več kot 8000 obiskovalcev. Za razstavo Mi ne hranimo v oblaku – 70 let Gorenjskega muzeja trenutno poteka promocija po šolah, saj je razstavo mogoče vključiti v učni kurikulum. Obenem razstavo spremljajo niz otroških delavnic, javnih vodstev in dva niza različnih muzejskih večerov. Dogodki Okrogle gorenjske se navezujejo na okrogle obletnice, ki se dotikajo znanih Gorenjcev, cikel Pretekla desetletja pa predstavlja vsa desetletja, v katerih deluje Gorenjski muzej,« je pojasnila Justinova.
Na vprašanje, kateri razstavljeni muzejski predmeti so deležni največ pozornosti obiskovalcev, sogovornica odgovori, da ne ve, ali je kakšen predmet posebej izstopajoč, je pa dejstvo, da se ljudje zelo radi ustavijo ob slikah Leopolda Layerja in arheoloških predmetih, ki so vedno aktualni in zanimivi, saj odkrivajo našo najstarejšo preteklost, medtem ko obiskovalci najbolj čustveno odreagirajo ob predmetih novejše zgodovine in sodobnosti, saj se identificirajo z marsikakšnim predmetom. »Večina predmetov v sebi nosi tudi zgodbo prihoda v muzej oziroma informacije o tem, kako se je muzej znašel v muzeju. Opisani so najdbe, donacije, zapuščine, odkupi ali posebne zgodbe predmetov, hkrati pa nekaj predmetov govori tudi o delu, ki ga opravljajo naše konservatorke-restavratorke,« je poudarila vodja programa v Gorenjskem muzeju. Razstavo v Prešernovi hiši si je mogoče ogledati do 10. aprila, medtem ko bo razstava v gradu Khislstein na ogled do konca aprila prihodnje leto.
