Na delu v Celju ni bil skrivnostni angleški grafitar Banksy, pač pa The Miha Artnak, oblikovalec vizualnih komunikacij in podjetnik z diplomo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje. V Fužinah rojeni umetnik je bil kljub temu v Celju zakrinkan, z masko čez glavo, da je bilo vse skupaj videti precej skrivnostno. »Grafite sem začel ustvarjati leta 2000, ko je moj brat nekega dne domov prinesel vrečko, v kateri so bili spreji, s katerimi se je dalo risati. Dejansko sva oba z bratom imela žilico za risanje. Sam sem še isti dan, ko sem dobil v roke te spreje, na fužinske stene napisal Prodigy, Backstreet Boys Rules ter polovico grafita Arthur & Ivek,« nam pove Artnak, ki je že kot najstnik začel razvijati lastno identiteto, ki jo je toliko ponotranjil, da jo še danes nadaljuje. »Projekt je parodija na čas, ko so bili grafiti še odraz nekega uporniškega duha, danes pa jih je digitalizacija spremenila v kič oziroma dekor, ki ga gledamo. Nekateri ljudje danes na internetu dejansko že fotoshopajo grafite ali se dogovorijo za poslikave s formo grafitov,« pravi umetnik, ki se sprašuje, ali naj sploh še ustvarja grafite s spreji. V Celju je namreč enajst ur pretegoval noge na ležalniku in gledal, kako se na steno printa njegov grafit. »To je moj komentar na avtomatizirani upor. Kontekst pa avtomatizacija uporništva v prihajajoči dobi umetne inteligence. Rezultat je klasičen grafit, ob robu pa upor, ki mi ga bodo vzeli, poleg moje službe, seveda,« razloži umetnik, ki se ne slepi, da gre svet naprej.

Ostaja »nedeljski« umetnik

Kot nam še pove Artnak, je imel privilegij, da se je lahko začel ukvarjati s produkcijo in je študiral oblikovanje. »Že enajst let imam studio Ljudje, ki je med bolj priznanimi. In od tega živim. Kljub temu ostajam nedeljski umetnik in ustvarjam neobremenjeno, ko imam čas. To je namreč pomemben del mene, to me bogati, nisem pa od tega odvisen,« še razkrije umetnik, ki je največ grafitov ustvaril v Ljubljani.

Najbolj atraktivne lokacije ne izda. Se pa prvi grafit, ki ga je printal na steno v Ljubljani, nahaja na Metelkovi, ki je legalno središče za ustvarjanje grafitov. Z njim se je na neki način poklonil tej kulturi. In kako prišlo do tega, da je zdaj za grafit izbral knežje mesto? »S svojim studiem veliko delam v Celju, sodelujem tako s Slovenskim ljudskim gledališčem kot Kajuhovim domom. Ideja pa je dokaj sveža,« nam še razloži umetnik, ki si je printer za grafit izposodil pri Wallprintu Slovenija, ki se ukvarja z neposrednim tiskanjem na steno. »Pogoj so ravna tla in stena in podhod v Celju oboje ima,« še pove Artnak, ki dovoljenja za svojo umetniško stvaritev uradno ni pridobil. Pot za to bi bila predolga, pravi in doda, da bo počakal na odziv. »Če bodo ljudje zgroženi, kar sicer dvomim, bomo steno pač prebelili nazaj v prvotno stanje. Gre pa za klasičen grafitarski motiv. Moje ime Artur sem opremil z ilustracijo zmaja, ki ga drži v krempljih. Idejo za to pa sem dobil na Dragon Days,« še razkrije ljubljanski Banksy. Površni opazovalec bi sicer ob hitrem pogledu na končni izdelek dobil preblisk, da gre za tipkovnico ali amfiteater.