Ob razglasitvi samostojnosti Slovenije leta 1991 je takratna skupščina sprejela več osamosvojitvenih zakonov, med njimi zakona o državljanstvu in o tujcih. Po zakonu o državljanstvu so morali državljani drugih republik Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ), ki so imeli prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji, v pol leta vložiti vlogo za pridobitev slovenskega državljanstva. Za 25.671 tistih, ki tega niso storili, so 26. februarja 1992 začele veljati določbe zakona o tujcih, s katerim jih je država izbrisala iz registra stalnega prebivalstva in jih prenesla v t. i. pasivno evidenco. S tem so izgubili večino pravic, ki jih prinaša stalno prebivališče.
Vprašanje izbrisa je bilo zatem večkrat na dnevnem redu politike, a so se stvari začele urejati šele, ko je nezakonitost izbrisa ugotovilo ustavno sodišče z odločbama v letih 1999 in 2003. Državnemu zboru je naložilo, naj izbrisanim vrne status stalnega prebivalca od dneva izbrisa.
V DZ se je zvrstilo več poskusov za zakonsko ureditev tega vprašanja. Med njimi je bil t. i. tehnični zakon o izbrisanih, sprejet 29. oktobra 2003, ki je za izbrisane omogočal izdajo odločb o priznanju stalnega prebivanja v Sloveniji. Ker pa je zakon aprila 2004 padel na referendumu, je ministrstvo za notranje zadeve začelo izdajati odločbe neposredno na podlagi odločbe ustavnega sodišča.
DZ je leta 2010 sprejel še spremembe zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Sloveniji, s katerimi je uredil status izbrisanih, ki niso bili upravičeni do dopolnilnih odločb.
Sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) iz leta 2012, ki je bila povezana z odškodninami, je leta 2013 sledil še zakon o odškodninah za izbrisane z začetkom uporabe junija 2014. Določil je odškodninsko shemo in predvidel tako pavšalne kot individualne odškodnine. Rok za oddajo vlog in tožb za odškodnine je bil 18. junij 2017.
Nekdanji predsednik republike Borut Pahor se je leta 2022 izbrisanim uradno v imenu države opravičil za izbris. Aktualna predsednica države Nataša Pirc Musar pa je sredi oktobra pozvala k sprejetju zakonov za ureditev statusa izbrisanih in drugih ukrepov za popravo krivic.
Tudi več nevladnih organizacij opozarja, da problematika še zdaleč ni rešena. Več kot polovici izbrisanih še vedno ni bil povrnjen nezakonito odvzeti status niti niso prejeli odškodnine za povzročeno škodo, so na svoji spletni strani zapisali v Amnesty International Slovenije. Tudi sicer nizke odškodnine po njihovih navedbah še zdaleč niso nadomestilo za izgubljene zaposlitve, delovno dobo, možnosti za izobraževanje in odkupe stanovanj.
Na njihovo pobudo in na pobudo Civilne iniciative izbrisanih aktivistov in ob podpori Centra Rog je dvorišče nekdanje tovarne Rog na Trubarjevi v Ljubljani postalo Park izbrisanih. Spominsko obeležje v parku je zasnovano v obliki zgornjega dela črke ć, ki ponazarja, da so bili tarča nezakonitega brisanja ljudje iz drugih republik nekdanje Jugoslavije. Abecede njihovih jezikov namreč poznajo črko ć, ki je pogosto tudi del priimkov.
