Na Darsu pričakujejo, da bo rekonstruirani priključek Leskoškove ceste na severno ljubljansko obvoznico pripomogel k boljši pretočnosti voznikov na poti v BTC in iz njega. Napovedali so, da bodo poleti začeli graditi priključek Dragomer na primorski avtocesti.
Predsednik uprave Družbe za avtoceste Republike Slovenije (Dars) Valentin Hajdinjak in ljubljanski župan Zoran Janković sta v petek odprla rekonstruirani priključek Leskoškove ceste na obvoznico, ki je v gradnji od jeseni 2021. Skupna pogodbena vrednost projekta je 11,3 milijona evrov z davkom na dodano vrednost, pri čemer bo kar 9,3 milijona evrov plačal Dars, preostanek pa občina. »Ob letošnji rasti prometa za kar šest odstotkov glede na lani in zastojih, s katerimi se soočamo zlasti v zadnjem obdobju, bo rekonstruirani priključek zagotovo izboljšal pretočnost prometa, obiskovalcem širšega območja BTC pa omogočil lažji dostop do avtocestnega omrežja,« je prepričan Hajdinjak.
Rekonstrukcija priključka Leskoškove ceste na obvoznico je eden od cestnih projektov, ki jih je opredeljeval sporazum iz marca 2017, ki so ga podpisali mesto, Dars, direkcija za infrastrukturo in družba BTC. Zaradi več sto milijonov evrov vrednih naložb, načrtovanih na širšem območju BTC, so se podpisniki zavezali k prenovi in rekonstrukciji tamkajšnje prometne infrastrukture.
Z odprtjem priključka Leskoškova pa gradbenih del na ljubljanski obvoznici ni konec, saj še vedno poteka prenova cestišča med Tomačevim in Jaršami ter med Jaršami in Zadobrovo. Skupaj z občino Dars prenavlja tudi nadvoz Dunajske čez obvoznico, ki prav tako vpliva na prometno situacijo na ljubljanskem obroču. Letos se obeta še začetek rekonstrukcije priključka Ljubljana zahod na Tržaško cesto. Hajdinjak je poudaril, se na Darsu zavedajo težav, ki jih povzroča nenehna rast prometa, in ob tem zavrnil očitke, da pogostim zastojem na obvoznici v zadnjem času botruje slabo usklajevanje Darsovih in občinskih gradbišč.
V širitev le zahodna obvoznica
Zaradi pogostejših prometnih zamaškov predvsem v času prometnih konic vozniki terjajo ukrepanje. Nekateri menijo, da bi promet lažje zadihal, če bi Dars razširil celotno obvoznico. Na Darsu so leta 2018 pripravili strokovne podlage in ministrstvu za infrastrukturo dali pobudo za širitev obvoznice. A okoljsko ministrstvo je bilo proti, ker da bi bila širitev obvoznice parcialna rešitev prometne problematike na tem območju in da bi jo bilo treba reševati celovito, torej tudi z ukrepi trajnostne mobilnosti – z javnim potniškim prometom in krepitvijo železniške infrastrukture.
Ob okrepitvi pozivov k širitvi obvoznice se je ponovno oglasila Koalicija za trajnostno prometno politiko: »Menimo, da prezasedenosti avtocest ne bo rešilo njihovo širjenje, saj gradnja novih cest prometa ne zmanjšuje, pač pa dodajanje voznih pasov število vozil zgolj povečuje. Nove ceste so zgolj začasna, kratkotrajna rešitev, ki se z novimi uporabniki kmalu pokaže za neuspešno.« Po njihovem mnenju je treba razmišljati v smeri, kako voznike avtomobilov, ki jim je že zdaj dostopen javni potniški promet, preusmeriti nanj in kako javni potniški promet omogočiti tistim, ki dostopa trenutno nimajo. Ob tem so še poudarili, da Slovenija v zadnjih letih ni vlagala v železniške povezave. Koalicija je proti širitvi obvoznice nastopila tudi leta 2019, ko so pojasnili: »Širitev prometne infrastrukture je zadnji ukrep, ki ga sodobna razvita država, kot je Slovenija, lahko uporabi za zagotavljanje mobilnostih možnosti prebivalcev. Dokler cenejši, hitrejši in učinkovitejši ukrepi za odpravljanje prometnih zablod slovenske polpretekle zgodovine niso izvedeni, je širjenje neupravičeno.«
Kot kaže sedaj, pa bo zagotovo razširjena zahodna obvoznica med Kosezami in Kozarjami, saj je Dars že zaprosil za gradbeno dovoljenje za ta projekt. Ko bodo pridobili dovoljenje, bodo začeli postopek za izbor izvajalca gradnje, so napovedali. Prav tako razvijajo projekt širitve tako imenovanih avtocestnih vpadnic v Ljubljano. Na primorski in štajerski avtocestni vpadnici želijo tretji pas urediti z rekonstrukcijo odstavnega pasu. Dars namerava ministrstvo za naravne vire in prostor avgusta zaprositi za okoljevarstveno soglasje, od katerega bo odvisno nadaljevanje razvoja. »Ljubljanski obroč je najbolj obremenjen del slovenskih avtocest, dnevno ga prevozi več kot 80.000 vozil, in strinjamo se, da je treba celostno ukrepati. Zaenkrat pa Dars lahko le obnavlja oziroma rekonstruira odseke in širi vpadnice, kot želimo to narediti na štajerskem in primorskem kraku proti Ljubljani, da bi zagotovili večjo pretočnost,« so dejali na Darsu.
Poleti v gradnjo priključka Dragomer
Vozniki pa lahko na primorski avtocesti med Brezovico in Vrhniko že kmalu pričakujejo novo gradbeno oviro, saj so na Darsu povedali, da bodo letos poleti začeli graditi priključek Dragomer, ki se bo pri naselju Lukovica pri Brezovici povezal z obstoječo regionalno cesto. Priključek bo gradil konzorcij družb Trgograd in GP Krk, s katerima bo Dars v kratkem sklenil gradbeno pogodbo v višini 28,5 milijona evrov brez davka. »Priključek je zasnovan kot polni štirikraki priključek z navezavo na obstoječo regionalno cesto. Poleg ukrepov na avtocesti in novega nadvoza je načrtovana še gradnja povezovalne ceste do križišča pri železniškem prehodu v Vnanjih Goricah,« so napovedali na Darsu. Dodali so, da gre za projekt, ki ga bodo sofinancirali skupaj z direkcijo za infrastrukturo ter občinama Brezovica in Log - Dragomer.
