Železniki. Potem ko je pred dvema letoma tradicionalno prireditev v Dražgošah preprečila epidemija koronavirusa in so jo lani skupaj s pohodi izvedli zgolj v okrnjeni obliki, je slovesnost v spomin na dražgoško bitko, ki se je odvila pred 81 leti, vnovič potekala v polnem obsegu. Po besedah organizatorja je bil spopad Cankarjevega bataljona z Nemci v Dražgošah ena večjih bitk med drugo svetovno vojno v Sloveniji in je imela zgodovinski pomen za vso Evropo. Partizani so se 11. januarja 1942 ob izgubi devetih tovarišev umaknili na Jelovico, Nemci pa so pobili 41 domačinov, požgali vas ter jo v januarju in februarju popolnoma porušili.
»S sklopom pesmi in pripovedi o dogodkih, ki so zaznamovali gorenjske kraje od Jelovice do Pasje ravni, od ustanovitve Cankarjevega bataljona do njegovega razhoda po zadnjem boju na Mošenjski planini, smo obudili spomin na dva glavna voditelja upora, Jožeta Gregorčiča, ki je kot španski borec prinesel izkušnje uporniškega gibanja, in Staneta Žagarja, enega največjih intelektualcev med organizatorji. Obenem smo se spomnili Lojzeta Kebeta, ki je bil že leta 1941 poslan na Gorenjsko za pospešitev upora proti okupatorju, in priljubljenega komandanta poljanske vstaje ter bitke v Dražgošah Jakoba Bernarda,« so poudarili v Organizacijskem komiteju za prireditve Po stezah partizanske Jelovice pri ZB NOB Škofja Loka. Ob stoletnici njegovega rojstva so se poklonili tudi partizanskemu pesniku Karlu Destovniku Kajuhu in njegovi navdihujoči pesniški ustvarjalnosti partizanskim borcem.
Že 66. spominsko slovesnost ob spomeniku v Dražgošah, kjer so v kostnici posmrtni ostanki pobitih partizanov in domačinov, je spremljalo okoli 3000 obiskovalcev, med njimi tudi predstavniki državne in lokalne oblasti: predsednica države Republike Slovenije Nataša Pirc Musar, predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, predsednik Državnega sveta Marko Lotrič, minister Luka Mesec in ministrica Asta Vrečko, župan Mestne občine Ljubljana Zoran Jankovič, predstavniki Zveze koroških partizanov in drugi. Slovesnosti sta se udeležila tudi predstavnika iz hrvaške Lipe in francoskega Oradourja, kjer so med drugo svetovno vojno doživeli podobno tragično usodo kot Dražgoše.
Nepredstavljivo barbarstvo, surovost in nasilje
Slavnostni govornik, poslanec Gibanja Svoboda in večkratni udeleženec prireditve v Dražgošah Borut Sajovic, je poudaril, da so se v vasi ob prihodu Nemcev zgodili nepredstavljivo barbarstvo, surovost in nasilje, ki še danes boli, kriči, deli in odpira boleč, a samo hipen razmislek: je bil takraten odpor pameten, smiseln, potreben, racionalen? »Žalostno je, da to bolečino in dvom, ki to sploh ni in ne sme biti, že desetletja podpira in s soljenjem rane vedno znova odpira tudi del slovenske politike. Zagotovo se nam oglasi tudi letos,« je med drugim povedal Sajovic. Poudaril je, da je krivec za veliko dražgoško zmago upora in tragedijo domačinov en sam: veliki nemški naci fašizem ter da je bilo zaradi njihov dejanj požganega pol sveta, umrli pa so milijoni ljudi.
Vsaka od dosedanjih slovesnosti v Dražgošah je bila nekaj posebnega, največje pečate na njih pa so pustili prav slavnostni govorniki. »Opažamo, da se velikokrat navaja citat slavnostnega govornika Saše Vuga: Dražgoše so nesmrtne. Še kako aktualna pa je tudi danes misel Antona Vratuše, ki je ob 73. obletnici dražgoške bitke pozval: Stopimo torej skupaj, poglejmo si v oči in si sezimo v roke. Tako bo tudi izhod iz današnjih težav naše družbe lažji, saj si ljudje želijo živeti v miru, medsebojnem zaupanju, solidarnosti in dobrem sosedstvu,« so jasni organizatorji slovesnosti, ki jim je vsako leto ponudilo različne izzive in presenečenja. Tudi tradicionalni pohodi so potekali ob različnih vremenskih razmerah: visokem snegu, ledu in poledici hudem deževju, medtem ko je pohodnike po poti velikokrat spremljalo celo prijetno spomladansko sonce. Tega danes obiskovalci kraja tragičnega spomina in opomina sicer niso bili deležni, oblačno vreme z občasnimi padavinami pa vseeno ni pokvarilo rdeče niti dogodka: razmislek o sedanjosti in opomnik prihodnosti ob obuditvi žalostne pripovedi iz preteklosti.
V sklopu dogodka oziroma pred slovesnostjo je letos potekalo kar devet pohodov: dva dvodnevna pohoda Po poti Cankarjevega bataljona in pohod iz Železnikov preko Ratitovca in Jelovice sta se pričela že v soboto. Daljši enodnevni pohodi so udeležence vodili iz Bohinja čez Jelovico in iz Tržiča preko Jamnika, krajši pa so pohodnike do Dražgoš popeljali iz različnih smeri: Tuškovega griča, iz Škofje Loke, Kranja, Čepulj in Mlake. x
