Reka Ljubljanica je zgodovinsko predstavljala glavno trgovsko žilo. Prav tako je življenjski vir, ki napaja bogat ekosistem Ljubljanskega barja. Urejeni bregovi in mostovi Plečnikove podobe mesta v svoje središče vedno znova privabljajo tako turiste kot domačine, v njenih globinah pa domujejo različne vrste rib in rastlin, ki so za ekosistem ključnega pomena. Vendar se njeno hidrološko stanje iz leta v leto slabša. Podatki o temperaturi in pretoku vode v juliju v obdobju od leta 2015 do letos kažejo, da imamo letos rekordno nizek pretok, temperature pa so bolj značilne za avgust kot za julij.
Situacija je najslabša v bližini mest
Dr. Marjetka Levstek, predsednica Slovenskega društva za zaščito voda, nam je povedala, da je letošnje dolgo sušno obdobje z ekstremnimi temperaturami zraka v krajšem časovnem zamiku pokazalo negativen vpliv tudi na vodnih telesih. »Vsi vodostaji se znižujejo, tudi večji vodotoki, kot sta Sava in Ljubljanica, za te spremembe niso imuni,« pove in doda, da je pričakovano najslabša situacija v bližini mest, kjer so spremembe na vodotokih največje. Prav tako je letos opazen primanjkljaj padavin, saj je padla komaj polovica pričakovane količine dežja.
Skoraj 20-odstotni upad pretoka
Strokovnjak na področju hidrologije Andrej Golob z Agencije Republike Slovenije za okolje nam je povedal, da je merilna postaja Ljubljanica Moste glede podatkov o pretočnosti in temperaturi reke najbolj reprezentativna. Podatki od julija 2015 do letos kažejo na skoraj kubični meter razlike v količini pretoka, kar predstavlja skoraj 20-odstotni upad. »Letos je vode manj kot v zadnjih letih,« je povedal in dodal, da bo julijski pretok najverjetneje rekordno nizek. Prav tako so rekordno visoke tudi temperature vode, ki so se približale najvišji kadar koli izmerjeni temperaturi. Povedal je še, da lahko enako pričakujemo tudi v avgustu.
Omejevanja porabe pitne vode v Ljubljani še ni pričakovati
»Ljubljanica ima široko kraško zaledje, tam pa je letni primanjkljaj padavin tako velik, da normalizacije pretoka ne moremo pričakovati,« je razložil in dodal, da bi stanje spremenil le izredno deževen avgust, kar pa je malo verjetno. »Do konca poletja si želimo čim več prehodnih padavin, ki bi sušno obdobje omilile,« še doda. Hkrati pa zagotavlja, da kljub slabi napovedi še nismo na točki omejevanja porabe pitne vode, saj je za zadostne količine pitne vode ključna reka Sava in črpanje podtalnice vodonosnika Save. »Trenutna nihanja in izraziti padci kljub slabi statistiki še ne pomenijo omejevanja v absolutnem smislu,« pove in razloži, da je Savin vodonosnik ogromen in neprimerljiv s kraškimi, zato oskrba z vodo v ljubljanski regiji še ni ogrožena.
Vodotoke je treba vrniti v prvotno stanje
Kljub temu sprememb na vodnih telesih ni mogoče spregledati. Dr. Marjetka Levstek opozarja, da je situacija zelo resna in da je »treba vodotoke v čim večji meri vrniti v prvotno stanje, jim dati prostor in jih zasaditi z obrežno vegetacijo«. Prav tako opozarja na nujnost sistemskih sprememb, kot so projekti zadrževanja padavinske vode znotraj mesta, vključevanje narave v investicijske projekte in ločevanje kanalizacijskih priključkov. Med drugim pa opozarja na potrebo po omejitvi prometa na reki in omogočanje mirnega prostora vsem živim bitjem, ki jim je treba pomagati pri preživetju, saj so njihova življenja zaradi okoljskih sprememb najbolj prizadeta.
