Na prazničnem sejmu v Ljubljani velik del kulinarične ponudbe zapolnjuje klasični program, torej pečeno meso in kuhano vino, a se najdejo tudi stojnice, ki ponujajo alternativo temu. Med sejemskimi jedmi so vse bolj zastopane miške, letošnja novost v ponudbi pa je vroči aperol.
Največ stojnic je letos na Pogačarjevem trgu, kjer pa tako kot po drugih ljubljanskih »prazničnih otokih« prevladujejo večni in v tovrstnih izvedbah ne prav vabljivi pleskavice in čevapčiči ter kuhano vino. Pa vendar smo se med stojnice odpravili z enim namenom – poiskati drugačno, posebno praznično ponudbo hrane in pijače, ki je vsaj korak stran od pečenja, ki v Ljubljani že vrsto let spremlja druženja na prostem. Da to drži tudi na letošnjem prazničnem sejmu, potrjuje že hiter pogled na vrsto hišk na Pogačarjevem trgu, obrnjenih proti stolnici, kjer se drug za drugim vrstijo ponudniki hrane in pijače. Meniji se glasijo: pleskavice, čevapčiči, ražnjiči, mešano meso na žaru, ocvrti krompirček. Presenečenj tako, razen takšnih, ki so glede na preostalo kulinarično družbo precej »divja«, kot je zrezek tune ali kozice, na teh stojnicah ni. Še manj je ob zvokih narodnozabavne glasbe, ki je odzvanjala ob našem obisku sejma, tam mogoče najti očarljivost.
Kljub temu odmik od klasične sejemske kulinarične ponudbe ponujajo že na Pogačarjem trgu, vsaj na stojnicah, ki gledata na Ljubljanico. Na eni od teh se spogledujejo s Španijo, saj prodajajo churrose, ocvrte sladke palčke pa pečejo tudi na stojnici na Cankarjevem nabrežju pri Ribji brvi.
A če se za nekaj trenutkov vrnemo na Pogačarjev trg, je, kot je dejala prodajalka na stojnici, kjer poleg španskih hrustljavih palčk ponujajo tudi vročo čokolado, pri njih posebno tudi kuhano vino. »Imamo drugačen sistem, saj ga točimo na pipo kot pivo. Vino, zmešano z začimbami, je v posodi hladno, prek grelnika pa se nato v nekaj sekundah ogreje na 90 stopinj.« Pri sosednji stojnici prav tako stavijo na sladki program. Zvezde pri njih so sočne miške ali fritule, teh namreč spečejo največ, čeprav pripravljalo tudi japonske palačinke (angl. japanese crepes). Kot je razložil vodja Sweet Housa Dejan Povše, je to velika palačinka iz čvrstejšega testa z različnimi dodatki, od nutelle z banano, raffaellom ali kakšnim drugim polnilom, ki jo zavijejo v papirnat ovoj. Kot je povedal sogovornik, so nad njihovo stojnico navdušeni predvsem otroci, vendar ne le zato, ker z nje diši po sladkem, temveč tudi zaradi aranžmaja; izdelave velikih lizik iz stiropora in drugega okraševanja sta se lotila kar sama s sinom.
Od praženca do kranjske klobase
in vročega aperola
Na Jezerškovi stojnici na Cankarjevem nabrežju, kjer praznične hiške, posejane med vrtovi lokalov, vseeno bolj dihajo, ponujajo cesarski praženec oziroma šmoren. Pečejo ga v veliki litoželezni ponvi, ob dobrih dnevih, recimo v soboto, ko je veliko ljudi, porabijo tudi do 150 litrov mase. »Popularne so tudi kranjske klobase,« pravi Vito Lužar, vodja Jezerškove stojnice, kjer klobaso postrežejo s kajzerico, gorčico in hrenom. Poleg kuhanega vina in božičnega čaja pri Jezeršku prodajajo tudi kuhani džin, kar je pogruntavščina zadnjih nekaj let, ki je bila po sogovornikovih besedah med gosti dobro sprejeta. Letos se uvaja tudi vroči aperol, vendar odziv nanj po Lužarjevih besedah ni tako dober. »Mislim, da se ne bo prijel, tako kot se je vroči džin, ki prepriča že zaradi jabolčnega cidra, ki da zelo dober okus, svoje pa dodajo še suhe pomaranče, janež in drugo.«
Na Cankarjevem nabrežju je precej ljubka stojnica Pri puški, kjer prodajajo kranjske klobase in miške, zaradi katerih, kot je zatrdil prodajalec, se ljudje vračajo k njim. »Mislim, da si ljudje najbolj želijo sladkega programa, sicer pa pri nas dobite vse, kar želite.« Vroči aperol, džin, cynar in viski, našteje prodajalec. »Čeprav ljudje pravijo, da je letos hit vroči aperol,« je pojasnil. Na vprašanje, kaj je topla osnova, ki ji dodajo cynar ali kakšno drugo žgano pijačo, pa je z nasmehom odgovoril, da je receptura »skrivnost velikih mojstrov«. Poleg tega je še dodal, da na stojnicah brez bombardina ne gre. »Radi si ga privoščijo Italijani, a tudi Slovenci, saj je na smučiščih drag.« Na ljubljanskem sejmu stane 4,5 evra, vroči džin, aperol in podobno pa je mogoče dobiti za 4,5 do 5 evrov. Nizu takšnih in drugačnih toplih napitkov se na prazničnih stojnicah pridružuje tudi vroči mojito, kot pojasni prodajalec na stojnici na sredini Cankarjevega nabrežja, tega med drugim sestavljajo rum, pasijonkin pire in voda.
Sarme in indijsko žganje
Na prazničnih stojnicah na Bregu odmik od sejemske klasike predstavlja Čadova stojnica ob Šentjakobskem mostu, kjer strežejo sarme. Te imajo, kot je dejala prodajalka na stojnici, vsak december pri njih v gostilni. S stojnice v središču mesta pa si jih domov rada odnese starejša gospa, ki stanuje v bližini. Pride po sarme, zeljanico ali gibanico in na klepet. Svojo praznično postojanko na Bregu ima tudi indijska restavracija Namaste, ki ponuja mangovo, ingverjevo in kardamomovo žganje, mangov liker in rum. Za pod zob imajo indijske zavitke s piščancem ali zelenjavo in indijskim sirom. In ugotovitev obhoda po ljubljanskem prazničnem sejmu? Veliko predvidljivosti, nekaj presenečenj, čeprav nekatera med njimi ne prepričajo. Malo očarljivosti, čeprav lahko tisti, ki radi obiskujejo praznične sejme, najdejo tudi simpatične točke.
